Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Naše civilno procesno pravo ne pozna informativnih dokazov. To pomeni, da dokazi služijo dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali ugovore, ne morejo pa dokazi nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.
Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 317,86 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, 0659 Ig 4146/2007 z dne 06. 07. 2007 vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka, toženi stranki pa naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.
2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.
3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki navedbam v pritožbi nasprotuje, predlaga potrditev izpodbijane sodbe ter priglaša stroške odgovora na tožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V postopku na prvi stopnji ni bilo sporno, da je tožena stranka z naročilnico z dne 02. 10. 2006 pri tožeči stranki naročila dobavo blaga (betona) za leto 2006, sporno pa je, ali je blago naročila in prejela v svojem imenu ali v imenu in za račun družbe K. d.o.o. Višje sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da je imela naročilnica v konkretnem primeru naravo ponudbe (prvi odstavek 22. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Ko je tožeča stranka na podlagi naročilnice beton dobavila, je s tem sprejela ponudbo tožene stranke (drugi odstavek 28. člena OZ). Tožena stranka ne zatrjuje, da bi tožečo stranko kadarkoli obvestila, da blaga ni naročila v svojem imenu in za svoj račun, vtoževanih računov pa tudi ni zavrnila. Za odločitev so torej bistvene pravilne ugotovitve izpodbijane sodbe, da je tožena stranka beton naročila, tožeča stranka pa ga je na podlagi izdane naročilnice dobavila. Ne ob naročilu in niti ob prejemu računov tožena stranka ni ugovarjala, da bi ne bila naročnik in plačnik dobavljenega blaga.
6. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje dokaz z zaslišanjem priče M. K. nepravilno zavrnilo. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla, katera dejstva naj bi se dokazovala s predlaganim dokazom. Naše civilno procesno pravo ne pozna informativnih dokazov (prim. prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). To pomeni, da dokazi služijo dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali ugovore, ne morejo pa dokazi nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
7. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno in v zadostni meri ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
8. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z Odvetniško in taksno tarifo.