Jedro

Ker premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja (ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče), institut nima razlastitvenih učinkov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožniki sami nosijo stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se omeji dedovanje po zapustniku M. B. do višine s strani Mestne občine ... (v nadaljevanju: MO ...) prijavljene terjatve (135.904,48 EUR), in sicer tako, da se zapustnikovo premoženje, ki obsega: - solastni delež do 1/8 nepremičnine katastrska občina 000 X stavba 88 del stavbe 15, - solastni delež do 1/8 nepremičnine katastrska občina 000 X stavba 88 del stavbe 16, - denarna sredstva na računu št. 02011 - 0000, odprtem pri B. d. d., ter - neizplačano pokojnino pri ZPIZ, izroči MO ....

2. Zoper sklep se pritožujejo zapustnikova mati (N. B.) in brata (J. in D. B.), in sicer iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava). Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ne omeji dedovanja po pokojnem M. B., po katerem naj dedujejo pritožniki - njegovi zakoniti dediči. Pritožniki menijo, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z 2. členom Ustave, ki določa, da je Republika Slovenija socialna država, ter v nasprotju z 78. členom Ustave, ki državi nalaga, da ustvarja možnosti, da si državljani pridobijo primerno stanovanje. Zapustnikovi dediči niso zmožni MO ... povrniti vrednosti solastniškega deleža na stanovanju, oziroma bi v primeru plačila sami postali potrebni pomoči. Solastništvo stanovanja predstavlja za MO ... zgolj breme (solastniški delež predstavlja 4 m2 stanovanja, v katerem živi tričlanska družina), razen v primeru, da bi se zaradi poplačila lotila prodaje ter s tem eksistenčno ogrozila zapustnikove dediče. MO ... bi se morala odpovedati omejitvi dedovanja. Vztrajanje pri omejitvi dedovanja predstavlja akt razrednega nasilja nad socialno šibko družino, ki živi v skromnih 40 m2. Kot nekakšen sodobni šerif iz Nottinghama se poskuša vanje vgraditi MO ..., izrabljajoč dejstvo težke bolezni umrlega družinskega člana.

3. MO ... v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijana odločitev, izhaja: - da je MO ... prijavila terjatev iz naslova (do)plačil oskrbnih stroškov za zapustnika v višini 135.904,48 EUR, ki ji potencialni dediči (zapustnikova mati N. B. ter zapustnikova brata J. in D. B.) niso nasprotovali, - da potencialni dediči vrednosti zapustniku dane pomoči niso povrnili MO ... (do plačila na podlagi prvotnega dogovora o povrnitvi vrednosti dane pomoči do višine vrednosti zapuščine, v 12 mesečnih obrokih, ni prišlo), in - da se MO ... ni odzvala na zahtevo potencialnih dedičev, naj se zaradi njihovega naknadno poslabšanega premoženjskega stanja odpove zahtevku za omejitev dedovanja.

6. Po prvem odstavku 128. člena Zakona o dedovanju (ZD) se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine (tretji odstavek 128. člena ZD). Četrti odstavek 128. člena ZD dedičem omogoča izbiro - vrednost pomoči, ki jo je država oziroma občina dala zapustniku, lahko povrnejo, in dedujejo celotno premoženje. Če dediči te možnosti ne izkoristijo, se njihovo dedovanje omeji do višine vrednosti pomoči, ki jo je prejel zapustnik, dajalec pomoči pa postane (so)lastnik na stvareh iz zapustnikovega premoženja. ZD v 129. členu ureja še eno izjemo od načela, da postane premoženje, ki ustreza vrednosti pomoči, lastnina države oziroma občine: Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se lahko odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči,1 ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenje ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške.

7. Pritožbene trditve, s katerimi poskušajo pritožniki doseči dedovanje zapustnikovega premoženja, brez hkratne zaveze povrniti vrednost pomoči, ki jo je zapustnik prejemal od MO ... , je mogoče strniti v dva glavna pritožbena očitka: (1) Določba 128. člena ZD je neustavna. (2) Upoštevajoč okoliščine konkretnega primera (slabo premoženjsko stanje potencialnih dedičev, njihova eksistencialna ogroženost v primeru prodaje stanovanja) bi se morala MO ... odpovedati pravici do povračila dane pomoči. 8. Na očitke o neustavnosti zakonske ureditve je pravilno in dovolj izčrpno odgovorilo že sodišče prve stopnje.2 Institut iz 128. člena ZD dajalcu pomoči omogoča povrnitev izplačanih sredstev na način, da pridobi premoženje, ki obstaja ravno zaradi izplačane pomoči. Potencialni dediči nimajo pravice do dedovanja, brez hkratnega prevzema obveznosti povračila vrednosti dane pomoči. Ker premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja (ob zapustnikovi smrti ne preide na dediče), institut nima razlastitvenih učinkov.

9. Načelo socialne države, na katero opozarja pritožba, se uresničuje (tudi) preko določbe 129. člena ZD. Dajalec pomoči se lahko odpove zahtevku za omejitev dedovanja (ni pa se mu dolžan odpovedati), in sicer v primeru, ko je zapustnikov potencialni dedič zakonec/zunajzakonski partner ali otrok, torej oseba, ki jo je bil zapustnik dolžan preživljati, ali v primeru, ko prehod premoženja zanj ne bi predstavljal odmene za dano pomoč, temveč zgolj breme. V obeh zakonsko predvidenih primerih je odločitev o odpovedi pravici do povračila pomoči v pristojnosti dajalca pomoči. 10. Upoštevajoč dejstva, da so potencialni dediči (pritožniki) zavrnili prevzem obveznosti za povračilo vrednosti prejete pomoči, in da se MO ... ni odpovedala pravici do povračila dane pomoči (tej pravici se tudi ni bila dolžna odpovedati), je odločitev o omejitvi dedovanja in izročitvi zapuščine MO ... materialnopravno pravilna.

11. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da niso podani razlogi, s katerimi pritožniki izpodbijajo sklep sodišča prve stopnje. Prav tako niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 174. člena ZD.

1 Ratio legis te določbe je, da zapustnikovemu dediču (kadar gre za zakonca/zunajzakonskega partnerja ali otroka) vrednosti pomoči ni treba vračati, ker mu bo sicer morala pomagati država ali občina, tako kot mu je bil dolžan pomagati zapustnik. Glej prof. dr. K. Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, 8. spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2005, str. 36. 2 O sprejemljivosti ureditve z ustavnega vidika se je izreklo tudi Ustavno sodišče. Glej sklep U-I-223/08: „...Ratio legis omejitve po 128. členu ZD je v tem, da se onemogoči dedovanje tistega dela (ali celega) premoženja zapustnika, ki je nastalo oziroma je ostalo ohranjeno zaradi pomoči, ki jo je zapustniku dajala družba, ne da bi obstajali razlogi, iz katerih bi bila dolžna dajati pomoč. Če je namreč oseba, ki je prejemala pomoč, zapustila premoženje, iz katerega bi lahko krila svoje eksistenčne potrebe, je utemeljeno sklepati, da ni bila v socialni stiski. Omejitev po 128. členu ZD temelji primarno na zahtevi, naj se premoženje, ki obstaja zaradi družbene pomoči, vrne družbi, ne pa da ga dobijo dediči...Vendar iz pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) za dediča ne izhaja pravica, da bi lahko dedoval premoženje zapustnika, ne da bi bil hkrati pripravljen sprejeti morebitne obveznosti, ki so povezane z dedovanjem zapustnikovega premoženja. Mednje vsekakor sodi tudi obveznost povračila vrednosti dane socialne pomoči, ki jo je zapustnik prejel od države. S to pomočjo se je za časa zapustnikovega življenja ohranjala vrednost premoženja, ki je po njegovi smrti predmet dedovanja...“