Jedro

Odločanje o članstvu v Olimpijskem komiteju Slovenije je nedvomno v izključni pristojnosti navedene organizacije (4. odstavek 8. člena ZSpo), Zakon o športu (ZSpo) pa tudi ne daje Strokovnemu svetu Republike Slovenije za šport nobenega pooblastila, da bi sam obravnaval kot predhodno vprašanje vprašanje članstva Zveze za avtošport Slovenije - AŠ 2005, Krovska 5, Ljubljana, v Olimpijskem komiteju Slovenije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1386/2002-47 z dne 5.3.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popravek in 70/2000 - ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 12.6.2002, s katero je bilo odločeno, da je AŠ 2005 nacionalna panožna športna zveza, ki ima pravice in obveznosti v skladu z Zakonom o športu na področju avtošporta, ter da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da je v zadevi odločila v ponovljenem postopku, potem, ko je sodišče prve stopnje s sodbo, opr. št. U 1222/2001-37 z dne 18.4.2002 ugodilo tožbi AMZS. V ponovnem postopku je AŠ 2005 dne 20.5.2002 modificirala svoj zahtevek in z njim v celoti nadomestila svoj prvotni zahtevek. AŠ 2005 zahteva, da tožena stranka ugotovi in določi, da je ona tista nacionalna panožna športna zveza, ki ima pravice in obveznosti na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 v nadaljevanju: ZSpo). Tožena stranka je po opravljeni ustni obravnavi ugotovila, da je AŠ 2005 članica Olimpijskega komiteja Slovenije (v nadaljevanju: OKS) od 31.1.2001 in je trenutno edina priznana nacionalna športna zveza v OKS na področju avtošporta. Tožena stranka je v ponovnem postopku odločila na podlagi modificiranega zahtevka AŠ 2005 z dne 20.5.2002, kar je v skladu s 133. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Upoštevaje sodbo sodišča prve stopnje, št. U 1222/2001 z dne 18.4.2002 je opravila izbiro med AMZS in AŠ 2005 in odločila glede na izpolnjevanje pogojev iz 4. odstavka 8. člena ZSpo in Kriterijev za določitev nacionalne zveze s pooblastilom (v nadaljevanju: Kriteriji) s strani obeh nacionalnih zvez v trenutku odločanja.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navaja, da je tožena stranka odločila na podlagi 3. alinee 1. odstavka 16. člena ZSpo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. U 1222/2001 z dne 18.4.2002. V navedeni sodbi je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožena stranka v prvotnem postopku kršila določbe ZUP (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02), in napačno uporabila materialno pravo, ker zakon ne predvideva odločitve s pogojem in ne omogoča sprejetja pogojne odločitve. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka v ponovljenem postopku sledila navodilom iz navedene sodbe in je pri ugotavljanju in določanju, katera nacionalna panožna športna zveza ima pooblastilo iz 4. odstavka 8. člena ZSpo pravilno uporabila določbe ZUP in ZSpo. Med strankama ni sporno, da je AŠ 2005 poslala novo vlogo z dne 20.5.2002 in pri tej vlogi vztrajala.

Pravilno je stališče tožene stranke, ko se je pri svoji sedanji odločitvi oprla na 1. odstavek 133. člena ZUP. Prva odločitev tožene stranke je bila namreč odpravljena s citirano sodbo sodišča prve stopnje, vendar ima stranka na podlagi 1. odstavka 133. člena ZUP možnost spremeniti svoj zahtevek vse do odločitve tožene stranke. V obravnavanem primeru, ko je bila prva odločitev tožene stranke odpravljena, je imela AŠ 2005 možnost spremeniti zahtevek na podlagi 1. odstavka 133. člena ZUP, in to je pred odločitvijo tožene stranke AŠ 2005 tudi storila. Tožeča stranka pa ne navaja, da tega spremenjenega zahtevka ne bi prejela, iz upravnega spisa pa tudi izhaja, da je bila tožeči stranki dana možnost, da si vse listine vpogleda. Tako postane vprašanje, ali je tožeča stranka prejela prvo vlogo AŠ 2005 z dne 13.7.2000, ali ne, pravno nepomembno, ker je tožena stranka odločila na podlagi spremenjenega zahtevka AŠ 2005 z dne 20.5.2002, ki ga je tožeča stranka prejela.

Sodišče prve stopnje nadalje navaja, da iz zapisnika magnetograma seje tožene stranke z dne 12.6.2002 izhaja, da je tožena stranka odločala v skladu z določbami 1. odstavka 15. člena ZSpo in svojega poslovnika. Iz zapisnika o posvetovanju in glasovanju pa je razvidno, da je bila odločitev sprejeta soglasno.

Sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor tožeče stranke, da AŠ 2005 ne izpolnjuje pogoja, ki ga določa ZSpo, to je članstvo v OKS, ki naj bi bilo le pogojno in začasno. Po presoji sodišča prve stopnje, upoštevaje podatke v upravnem spisu, je imela tožena stranka podlago za svojo odločitev v sklepu Skupščine OKS z dne 31.1.2001, iz katerega izhaja, da članstvo AŠ 2005 v OKS ni vezano na noben pogoj. Zato ni utemeljena trditev tožeče stranke, da njeno članstvo naj ne bi bilo dokončno. V postopku pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. U 1222/2001 je bilo članstvo AŠ 2005 v OKS izkazano le s sklepom IO OKS. Ob ponovnem odločanju tožene stranke pa je AŠ 2005 že postala članica OKS.

Sodišče prve stopnje zavrača tudi predlog tožeče stranke, da naj bi samo odločilo o članstvu v OKS kot o predhodnem vprašanju. ZSPo veže toženo stranko, da pri ugotavljanju in določanju, katera nacionalna panožna športna zveza ima pooblastilo iz 4. odstavka 8. člena ZSpo, upošteva le tisto, ki je že včlanjena v OKS ali v mednarodno športno zvezo, poleg tega, pa da izpolnjuje tudi druge določene pogoje.

Odločitev tožene stranke je tako vezana na ugotavljanje samega dejstva, ali je nacionalna športna zveza včlanjena v OKS, ali ne. Samo zakonsko besedilo 4. odstavka 8. člena ZSpo je jasno. Tako ne predvideva in ne daje pooblastila toženi stranki, da bi sama obravnavala to vprašanje in o tem odločala kot o predhodnem vprašanju. Tožena stranka članstvo v OKS ali mednarodni športni zvezi ugotavlja le kot procesno predpostavko, ki je izpolnjena, ali ne, ne more pa biti o tem odločeno kot o predhodnem vprašanju niti v postopku pred upravnim organom niti pred sodiščem.

Tožeča stranka vlaga zoper izpodbijano sodbo pritožbo iz vseh razlogov iz 72. člena ZUS. Navaja, da bi morala tožena stranka status nacionalne panožne športne zveze za področje avtošporta dodeliti njej, ker AŠ 2005 ne izpolnjuje pogojev po 4. odstavku 8. člena ZSpo. Eden izmed primarno določenih pogojev po navedeni določbi ZSpo je članstvo v OKS. Nacionalna panožna športna zveza pa je lahko le tista organizacija, ki je članica OKS. Za tožečo stranko ni bilo nikoli sporno, da je članica OKS. Nasprotno pa AŠ 2005, kljub sklepu OKS z dne 11.12.2001, to ni. Ne gre za pravnomočen sklep, na katerega bi bila tožena stranka vezana, saj OKS ni oseba javnega prava z javnimi pooblastili. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da o članstvu v OKS ni mogoče odločati kot o predhodnem vprašanju. Meni, da je sklep OKS in s tem članstvo AŠ 2005 v OKS nepravilen in neobstoječ in ga je sprejel organ, ki za to ni pristojen. Zoper sklepe OKS je tožeča stranka vložila zahtevo za arbitražo, poleg tega pa še predlog v zvezi s spremembo pogojev članstva. Članstvo AŠ 2005 v OKS je le pogojno in začasno, kar izhaja iz sklepa OKS z dne 11.12.2000. Pri tem ima začasno članstvo naravo pogojnega članstva, saj je vezano na pogoj, da bo AŠ 2005 sprejeta v mednarodno organizacijo. Poleg tega je tožena stranka v zadevi odločala na podlagi nove vloge z dne 20.5.2002, čeprav je šlo za ponovljeni postopek in bi morala odločati na podlagi zahteve, na podlagi katere se je začel prvotni postopek. Ne strinja se s stališčem prvostopnega sodišča, da gre za dovoljeno modifikacijo zahtevka na podlagi 133. člena ZUP. Ne glede na vse razloge pa ji, kljub večkratnim zahtevam, ni bila vročena prvotna vloga AŠ 2005 in se zato ni mogla o njej izjaviti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Sklepanje tožene stranke o modifikaciji zahtevka je enostransko in prilagojeno potrebam postopka, saj AŠ 2005 svoje vloge ni nikoli izrecno modificirala. Za obravnavanje nove zahteve po 133. členu ZUP ni bilo pogojev, ker je bilo dejansko stanje spremenjeno, kar onemogoča uporabo 133. člena. Vročen ji tudi ni bil zapisnik o posvetovanju in glasovanju, na katerega se sodišče prve stopnje sklicuje v izpodbijani sodbi. Meni tudi, da so vsa procesna dejanja tožene stranke pred sodiščem prve stopnje neveljavna, saj je odgovor na tožbo vložil "pooblaščeni" odvetnik, ki pa za to ni imel pooblastila. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Prizadeta stranka: AŠ 2005 v odgovoru na pritožbo navaja, da trditev tožeče stranke, da ni članica OKS, ni resnična. O tem vprašanju je odločala skupščina OKS na seji dne 31. 1. 2002. Zato je pritožbena trditev, da naj bi o njenem članstvu v OKS odločal nepristojni organ, neresnična in zavajajoča. Sklep IO OKS z dne 11.12.2002 ni sklep, s katerim bi bila sprejeta v članstvo, ampak sklep, s katerim je bila prerazporejena v drugo skupino znotraj članstva. O njenem članstvu je torej odločal pristojni organ in je njeno članstvo v OKS brezpogojno in časovno neomejeno. Napačno je stališče, da bi moralo sodišče odločati o njenem članstvu v OKS kot o predhodnem vprašanju. OKS je avtonomen subjekt, ki o članstvu odloča sam. Sodišče nima pristojnosti odločati o članstvu znotraj avtonomnega subjekta, kot o predhodnem vprašanju, saj bi s tem posegalo v pravico subjekta zasebnega prava oziroma pravice članov takega subjekta, ki lahko sami odločajo o članstvu novih prosilcev za sprejem. Tudi pravila OKS v 15. členu določajo, da se lahko pritožba zoper sklep skupščine OKS vloži izključno na arbitražno sodišče za šport v L. v Švici,v roku 21 dni od prejema sklepa. Ker je tožeča stranka članica OKS, vendar ne za področje avtošporta, ve na kakšen način lahko izpodbija sklepe skupščine, pa tega do danes ni storila oziroma ne zatrjuje, da bi to storila. Ugovor, da naj bi šlo za predhodno vprašanje, katerega lahko rešuje upravno sodišče, je torej v nasprotju s pravili OKS. Pravno napačno je tudi stališče tožeče stranke, da bi morala tožena stranka odločati na podlagi prvotno podane vloge in ne vloge z dne 20.5.2002. Sodišče prve stopnje je res odpravilo prvotni sklep tožene stranke, zaradi česar se je zadeva vrnila toženi stranki v ponoven postopek. Zadeva pa se vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil odpravljeni upravni akt izdan. To pomeni, da je lahko AŠ 2005, kot stranka s svojim zahtevkom razpolagala, skladno z določili ZUP, saj ZUP nikjer ne določa, da v takem primeru ni mogoče spremeniti zahtevka. Navedba tožeče stranke, da naj bi se dejansko stanje bistveno spremenilo, ni resnična, saj je tožena stranka v ponovljenem postopku odločala o popolnoma istem vprašanju, pa tudi sodišče prve stopnje je v sodbi št. U 1222/2001 z dne 18.4.2002 narekovalo, da je treba upoštevati dejansko stanje ob izdaji odločbe. Tudi ni utemeljen pritožbeni ugovor, da tožeči stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, saj je tožeča stranka to možnost imela in so ji bile vročene vse vloge prizadete stranke, tudi vloga z dne 20.5.2002, kateri je bila priložena tudi prvotna vloga, tožeča stranka pa je na to vlogo podala odgovor 29.5.2002. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v ponovljenem postopku sledila navodilom navedenega sodišča v pravnomočni sodbi št. U 1222/2001 z dne 18.4.2002 in nato z odločbo, ki je izpodbijana v tem upravnem sporu, tudi pravilno odločila.

Tožena stranka je tožečo stranko vključila v ponoven postopek in ji tudi omogočila sodelovanje, saj je postopek iz 4. odstavka 8. člena ZSpo nedvomno izbirni postopek, v katerem, kot je pravilno navedlo že prvostopno sodišče, mora biti omogočeno sodelovanje vseh strank, med katerimi naj se izbira opravi. ZSpo v 4. odstavku 8. člena določa, da če je za športno panogo ustanovljenih več nacionalnih panožnih športnih zvez, ima v skladu s tem zakonom določene pravice in obveznosti le tista, ki je včlanjena v Olimpijski komite Slovenije ali v mednarodno športno zvezo in izpolnjuje pogoje, ki jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za šport (torej tožena stranka). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka vlogo AŠ 2005, da se jo določi za nacionalno panožno športno zvezo, ki ima pravice in obveznosti na področju avtošporta, presojala v skladu s pogoji iz 4. odstavka 8. člena ZSpo in Kriteriji, ki jih je tožena stranka sprejela na navedeni zakonski podlagi na svoji 10. seji dne 11.10.2000. Tožeča stranka osporava enemu izmed pogojev po ZSpo glede članstva AŠ 2005 v OKS, ker naj bi bilo to po sklepu IO OKS z dne 11.12.2001 le pogojno in začasno. Pritožbeni ugovor je neutemeljen. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, kar potrjujejo tudi podatki v spisih, da je AŠ 2005 sprejela v članstvo skupščina OKS na seji z dne 31.1.2001, in to brez vsakega pogoja, ne pa IO OKS s sklepom z dne 11.12.2001. Sodišče prve stopnje je pravilno odgovorilo tudi na tožbeni ugovor, ki ga tožeča stranka sedaj ponavlja tudi v pritožbi, da bi moralo sodišče vprašanje članstva AŠ 2005 v OKS samo obravnavati kot predhodno vprašanje. Odločanje o članstvu v OKS je nedvomno v izključni pristojnosti navedene organizacije (4. odstavek 8. člena ZSpo), ZSpo pa tudi ne daje toženi stranki nobenega pooblastila, da bi sama obravnavala navedeno vprašanje.

Nadaljnji pritožbeni ugovor se nanaša na spremembo zahtevka oziroma na novo vlogo AŠ 2005 z dne 20.5.2002 v ponovljenem postopku. Tudi po presoji sodišča druge stopnje je bila navedena sprememba zahtevka po 1. odstavku 133. člena ZUP dopustna, saj je AŠ 2005 spremenila zahtevek do odločbe na prvi stopnji, sprememba zahtevka se nanaša na bistveno enako dejansko stanje, tožeča stranka pa je bila o spremembi zahtevka obveščena (2. odstavek 133. člena ZUP).

Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor tožeče stranke, da odvetnik tožene stranke naj ne bi imel pooblastila za procesna dejanja pred sodiščem prve stopnje. Odvetnika Ž.K. je tožena stranka pooblastila za vodenje postopka, s posebnim pooblastilom z dne 3.9.2002 pa je navedenega odvetnika pooblastila tudi za vsa procesna dejanja v tem upravnem sporu.

Ne gre za kršitev postopka, če tožena stranka tožeči stranki ni vročila zapisnika o posvetovanju in glasovanju, saj bi tožeča stranka lahko vpogledala v spise in si zapisnik ogledala.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.