Jedro

Ker sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega presežka in o napotitvi tožnika na čakanje za čas odpovednega roka še ni postal dokončen in izvršljiv, tožnik pa je izostal z dela, je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 4.2.1999 o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi pet dnevne neupravičene odsotnosti z dela in ne vrnitve na delo. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja od 11.1.1999 dalje in vrnitev tožnika na delo ob razporeditvi na drugo ustrezno delovno mesto.

Tožnikovo pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da je bil tožnik po 11.1.1999 neupravičeno odsoten z dela, ker za odsotnost ni imel soglasja nadrejenega delavca, to je župana tožene stranke, in se na delo ni vrnil tudi po izrecnem pozivu z dne 13.1.1999. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji ponavlja svoje navedbe, da mu je tožena stranka že dne 29.12.1998 odredila čakanje na delo, ko mu je izdala sklep o trajnem presežku in prenehanju delovnega razmerja po izteku 6-mesečnega odpovednega roka. Ko je zaključil svoje delo, je tožnik utemeljeno ostal doma ob sočasnem obvestilu toženi stranki, da bo koristil opravljane nadure. Sporni sklep o prenehanju delovnega razmerja je tako posledica šikanoznega odnosa do tožnika. Zlorabo spornega načina prenehanja delovnega razmerja dokazuje tudi dejstvo, da je tožena stranka tožniku dejansko priznala obstoj delovnega razmerja do 3.9.1999. Sodišče je pri izdaji izpodbijane sodbe bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker v nasprotju s 337. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP-Ur.l.RS, št. 36/04) ni upoštevalo listin, ki jih je lahko v zvezi s tem tožnik predložil šele v prvem pritožbenem postopku, hkrati pa je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ni utemeljilo zavrnitve tožnikov navedb glede šikaniranja in zlorabe načina prenehanja delovnega razmerja.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, na podlagi katerega revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP). Zato je revizijsko sodišče pri svoji presoji vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkusilo sodišče druge stopnje.

Bistvene za odločitev v tem sporu so ugotovitve prvo in drugostopnega sodišča, da sklep o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi trajnega presežka in napotitvi tožnika na čakanje za čas odpovednega roka z dne 29.12.1998 v mesecu januarju 1999 še ni postal dokončen in izvršljiv, da je bil tožnik pri toženi stranki v delovno-pravnem smislu podrejen županu, da je bil od 11.1.1999 dalje odsoten z dela brez soglasja župana in se na delo ni vrnil tudi po izrecnem pisnem pozivu tožene stranke z dne 13.1.1999. Ko sodišče v izpodbijani sodbi poudari pomen gornjih ugotovitev za odločitev v tej zadevi, hkrati smiselno kot pravno nepomembne zavrne tožnikove navedbe o domnevnem šikaniranju in domnevni zlorabi načina prenehanja delovnega razmerja. Glede na to revizijski očitek, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker se ni opredelilo do tožnikovih navedb, ni utemeljen.

Sodišče se je izrecno opredelilo do toženkinih ugotovitvenih sklepov z dne 7.10.1999 in 15.10.1999, o prenehanju delovnega razmerja s 3.9.1999. Ugotovilo je, da nista in ne moreta biti odločilna v tem sporu, v katerem se presoja zakonitost sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi neupravičene odsotnosti z dela. Res je ob tem ugotovilo, da je tožnik predmetna ugotovitvena sklepa predložil šele z odgovorom na pritožbo (v prvem pritožbenem postopku), ne da bi izkazal, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Glede na to, da se je sodišče do teh listin opredelilo, je ugotovitev o (domnevno prepozni) predložitvi listin brezpredmetna in ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj na vsebinsko obravnavo teh listin ni imela vpliva.

Revizijsko sodišče soglaša, da uresničitev prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki s 3.9.1999 ne vpliva na odločitev sodišča v tej zadevi, ker tožnik svojega zahtevka ni spremenil. Ker tožena stranka o ugovoru zoper sporni sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 4.2.1999 ni odločala, je postal izvršljiv šele s pravnomočnostjo odločitve sodišča (res s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela - 6. točka 1. odstavka 100. člena ZDR (1990)), tako da bi bila njegova izvršitev v letu 1999 preuranjena.

Glede na pred nižjima sodiščema ugotovljena odločilna dejstva revizijsko sodišče soglaša s pravno presojo, da so bili podani razlogi za izdajo spornega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, zaradi neupravičene odsotnosti tožnika zaporedoma pet delovnih dni in nevrnitve na delo, v skladu z določbami 6. točke 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur.l.RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), oziroma soglaša, da je tožena stranka dokazala resen razlog za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 4. člena in 2. odstavka 9. člena Konvencije MOD, št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Zakon o ratifikaciji - Ur.l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 4/84, v zvezi z Aktom o nasledstvu - Ur.l. RS, št. 15/92).

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.