U-I-255/00

7. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Društva krajinskih arhitektov, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik društva mag. Aleš Bizjak, in drugih, na seji dne 7. decembra 2000

s k l e n i l o:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija (Uradni list RS, št. 22/98) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudniki izpodbijajo Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CR 3/3 Kopališče Ilirija (v nadaljevanju: Odlok). Statut Društva krajinskih arhitektov (v nadaljevanju: Statut) naj bi med cilji društva našteval tudi sodelovanje pri varstvu in razvoju krajine, prispevanje k varovanju naravne in kulturne dediščine in varstvo okolja. Po 4. členu Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. - v nadaljevanju: ZVO) naj bi bilo zato društvo eden od subjektov varstva okolja, ki jim Ustavno sodišče priznava pravni interes glede varovanja okolja. Pobudniki posamezniki živijo in delajo v Ljubljani, zato naj bi jim predvideni poseg v prostor omejeval ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave.

2.Društvo krajinskih arhitektov je po 2. členu Statuta strokovno društvo, ki se profesionalno ukvarja s krajinsko arhitekturo. Kot zatrjuje pobudnik, Ustavno sodišče na podlagi 4. člena ZVO, ki ureja subjekte varstva okolja, priznava ekološkim društvom pravni interes za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v področje, za katero so ustanovljena.

3.Vendar Društvo krajinskih arhitektov ni ustanovljeno za področje varstva okolja. Namen njegovega delovanja je ukvarjanje s krajinsko arhitekturo. Obravnavano društvo ima med naštetimi cilji delovanja v Statutu predvideno tudi varstvo okolja, vendar to ne spreminja namena ustanovitve in delovanja društva ter samo po sebi še ne zadostuje za izkazovanje pravnega interesa na področju varstva okolja. Varstvo okolja je kot splošna dobrina lahko našteto med cilji večine političnih strank, društev in drugih združenj, vendar zato ta še niso subjekti varstva okolja po 4. členu ZVO, ki jim Ustavno sodišče priznava pravni interes. Po ustaljeni praksi Ustavno sodišče političnim strankam, društvom, zbornicam in združenjem pravni interes ne priznava, razen za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj (tako npr. v sklepih št. U-I-91/00 z dne 25. 5. 2000, št. U-I-136/00 z dne 15. 6. 2000 in št. U-I-116/00 z dne 1. 6. 2000, ki so priloženi). Pravni interes društva kot pobudnika bi bil tako podan le tedaj, ko bi bilo očitno, da gre za njegov lastni, torej konkretni interes. V obravnavanem primeru pobudnik ni niti društvo, ustanovljeno z namenom varstva okolja, niti ne izkazuje, da Odlok neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Zato mu Ustavno sodišče pravnega interesa ni priznalo.

Pravnega interesa ne izkazujejo niti pobudniki posamezniki.

4.Po drugem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno predlaga pobudnik, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Splošno zatrjevanje pobudnikov, da živijo in delajo na območju Mestne občine Ljubljana, jim samo po sebi ne utemeljuje pravnega interesa za izpodbijanje njenih predpisov. Predpis mora neposredno posegati v njihove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, ugoditev njihovemu predlogu pa mora privesti do spremembe njihovega pravnega položaja. Ekonomski ali drug dejanski interes ne zadostuje za izpolnjevanje procesne predpostavke iz 24. člena ZUstS (tako Ustavno sodišče že v sklepih št. U-I-423/99 z dne 4. 2. 1999 - OdlUS VIII, 25 in št. U-I-165/99 z dne 25. 11. 1999 - OdlUS VIII, 269). Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-315/97 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 31/2000) sprejelo tudi stališče, da vsaka nova gradnja lahko pomeni poslabšanje življenjskega okolja, vendar to samo po sebi še ne predstavlja kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave. Pravica do zdravega okolja se varuje s standardi, ki veljajo za gradnjo objektov, in s standardi oziroma normami, ki zagotavljajo, da ne pride do takšnih vplivov na okolje, ki bi bili tako prekomerni, da bi ogrožali zdravje ljudi. Pobudniki takšnih vplivov, ki bi neposredno posegali v njihov pravni položaj, ne izkazujejo in ne zatrjujejo. Za izkazovanje pravnega interesa ne zadošča samo splošno zatrjevanje, da v Odloku predviden poseg v prostor ogroža njihovo pravico do zdravega življenjskega okolja po 72. členu Ustave.

Ker pravni interes kot predpisani procesni pogoj za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem ni izkazan, je bilo treba pobudo zavreči.

5.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :Franc Testen