Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo s smrtjo izgubi. Udeleženka z dnem smrti ni več nosilec pravic in obveznosti. Zato z dnem smrti udeleženke, ki je postavljena pod skrbništvo, ugasne tudi skrbništvo, saj razlogov za skrbništvo ni več. Skrbnica udeleženke bi se lahko za udeleženko pritožila do njene smrti, potem pa ne več.
Pritožba se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom N 442/2019 z dne 21. 4. 2020 udeleženko A. A. postavilo pod skrbništvo in za skrbnika imenovalo hčerko B. B. Z izpodbijanim sklepom z dne 11. 11. 2020 pa je udeleženki A. A. naložilo, da v roku 15 dni na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani plača stroške predmetnega nepravdnega postopka v višini 513,00 EUR, ki predstavljajo stroške izvedenca, ker je ugotovilo, da ima A. A. premoženje v skupni vrednosti 106.774,50 EUR in se zato stroški postopka ne krijejo iz sredstev sodišča (drugi odstavek 70. člena Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1)1. 2. Zoper navedeni sklep se je za udeleženko pritožila skrbnica B. B. Kot bistveno navaja, da stroškov ne more plačati2, ker nima denarja, mama A. A. je 15. 11. 2020 umrla, imela je pogrebne stroške, mama ni imela finančnih prihrankov, poleg tega se je predmetni postopek, ki je tudi predolgo trajal in ji ni nič koristil, začel na predlog CSD.
3. Pritožba ni dopustna.
4. V skladu s prvim odstavkom 33. člena ZNP-1 se lahko zoper sklep, izdan na prvi stopnji, pritožijo udeleženci, če zakon ne določa drugače. Udeleženka A. A. je, kot navaja pritožnica in kot izhaja iz Centralnega registra prebivalstva, 15. 11. 2020 umrla.
5. Na podlagi 42. člena ZNP-1 se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če zakon ne določa drugače. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)3 v prvem odstavku 76. člena določa, da je lahko pravdna stranka vsaka fizična ali pravna oseba. S to določbo se ZPP sklicuje na pravila materialnega prava o tem, kdo je fizična in pravna oseba. Sposobnost biti stranka zato ustreza pojmu pravne sposobnosti na področju materialnega prava, torej sposobnosti biti nosilec pravic in obveznosti. Fizična oseba jo s smrtjo izgubi. A. A. z dnem smrti 15. 11. 2020 ni več nosilec pravic in obveznosti. Zato z dnem smrti osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, ugasne tudi skrbništvo, ki je na to osebo vezano, saj razlogov za skrbništvo ni več. Nosilec pravic in obveznosti po smrti A. A. pa postane njen dedič oziroma skrbnik njene zapuščine.
6. Iz spisa izhaja, da je bil že izpodbijani sklep vročen B. B. kot skrbnici A. A. dne 26. 11. 2020, torej po smrti udeleženke. B. B. bi se lahko kot skrbnica udeleženke za udeleženko pritožila do njene smrti, potem pa ne več. Pritožba zato ni dopustna in jo je treba zavreči (prva točka 365. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je o pritožbi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP.
1 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019. 2 Z izpodbijanim sklepom je odločeno, da mora stroške postopka plačati A. A. in ne skrbnica (v primeru smrti dolžnika pa ima upnik terjatev do zapuščine). 3 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.