Jedro

Skromnost dohodkov, ki jih prejema družina na družinskega člana ter dejstvo, da z njo v skupnem gospodinjstvu dejansko živi sin, ki je potreben pomoči pri preživljanju, zadostuje za ugoditev predlogu za obročno plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se toženki dovoli plačilo sodne takse v znižanem znesku 70,00 EUR v sedmih enakih mesečnih obrokih po 10,00 EUR, v preostalem pa se pritožba zavrne (glede taksne oprostitve).

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženko delno oprostilo plačila sodne takse, in sicer tako, da je toženka takso po tar. št. 1121 ZST-1 (sicer v višini 285,00 EUR) dolžna plačati v znesku 70,00 EUR na način in v roku, kot bo določen v plačilnem nalogu, v presežku pa predlog taksne oprostitve kot neutemeljen zavrnilo.

2. Zoper sklep se glede zavrnilnega dela pritožuje toženka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da toženko v celoti oprosti plačila sodne takse, podrejeno pa ji dovoli plačilo takse v znižanem znesku 70,00 EUR v sedmih enakih mesečnih obrokih po 10,00 EUR. Navaja, da v resnici prejema pokojnino v višini le 439,63 EUR, razliko pa predstavlja invalidnina. Meni, da sodišče pri oceni dohodkov na družinskega člana neupravičeno ni upoštevalo tudi polnoletnega toženkinega sina, saj z njo živi v skupnem gospodinjstvu. Socialno pomoč, ki jo navedeni prejema, ne zadošča za njegovo preživljanje in toženka mu je prisiljena pomagati pri preživljanju. Njegov oče niti s sodbo določene preživninske obveznosti poprej ni hotel plačevati, kaj šele da bi mu pomagal pri preživljanju, ko je polnoleten in je šolo končal. Službe kljub aktivnemu iskanju ne dobi. Neutemeljeno je sodišče upoštevalo kot dohodek družine tudi prejemek mld. hčerke, ki ga je ta dobila preko študentskega servisa, saj je šlo za izjemen dohodek. Upoštevaje še sina J. kot tretjega družinskega člana, je dejansko dohodek na družinskega člana tako nizek, da utemeljuje oprostitev plačila sodne takse za pritožbo.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Neutemeljen je sicer pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo toženko oprostiti plačila sodne takse, saj ima vso potrebno dokazno oporo ugotovitev sodišča prve stopnje, da povprečni mesečni dohodek družine presega zakonsko določen minimalni dohodek, zaradi katerega toženka ne bi bila upravičena do prejemanja denarne socialne pomoči in je sodišče posledično tudi ni moglo oprostiti plačila sodnih taks v celoti, pri čemer se glede navedenega v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa glede oprostitve obveznosti plačila sodnih taks v celoti in je glede navedenega toženkina pritožba neutemeljena.

5. Utemeljeno pa toženka opozarja na skromnost dohodkov, ki jih prejema družina na družinskega člana ter dejstvo, da z njo v skupnem gospodinjstvu dejansko živi tudi sin, ki je potreben pomoči pri preživljanju. Upoštevaje ugotovljene in v pritožbi izpostavljene okoliščine, je po oceni pritožbenega sodišča utemeljen podrejen predlog toženke, da se ji dovoli plačilo sodne takse v znižanem znesku 70,00 EUR v sedmih enakih mesečnih obrokih po 10,00 EUR. Zato je v tem delu toženkini pritožbi ugodilo in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje glede obveznosti plačila sodne takse v znižanem znesku 70,00 EUR spremenilo oziroma dopolnilo tako, da se toženki dovoli plačilo sodne takse v znižanem znesku 70,00 EUR v sedmih enakih mesečnih obrokih po 10,00 EUR.