Jedro

Na podlagi ugotovitve, da je odločitev v postopku, za katerega tožnik zaproša za dodelitev BPP v obliki pravnega zastopanja, že pravnomočna in da je postala pravnomočna prej, preden je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je njegova prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je z odločbo Bpp 374/2025 z dne 10. 9. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I K 4497/2024. V obrazložitvi svoje odločitve je navajala, da je po tem, ko je 8. 9. 2025 prejela tožnikovo prošnjo, po uradni dolžnosti opravila poizvedbo pri kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Novi Gorici in ugotovila, da je bil postopek I K 4497/2024, za katerega je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, končan, odločitev v zadevi pa je postala pravnomočna že dne 20. 8. 2025. Pojasnjuje, da morajo biti v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev BPP istočasno izpolnjeni tako finančno materialni (subjektivni) pogoji z 12. do 14. člena tega zakona, kot tudi vsebinski (objektivni) pogoji, ki jih določa 24. člen. Pri presoji vsebinskega pogoja se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za BPP, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna. Ob upoštevanju, da je kazenska zadeva, za katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, že pravnomočno zaključena, je tožena stranka presodila, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna in jo je zato zavrnila.

2.Tožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu, s katero smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da mu dodeli zaprošeno BPP. Navaja, da tožbo vlaga, ker mu je bila odtegnjena njegova ustavna pravica do BPP. V postopku se v njegovo škodo osebno in neprofesionalno izvajajo skrajnosti ter krši zakon, Zakon o kazenskem postopku in zakon o kazenskih sankcijah, kot tudi je bila kršena vsa procedura pred sojenjem. Zaveda se, da je odtujil parfum v vrednosti 40,00 EUR, vendar pa se mu ne omogoči normalnega sojenja, zavrnitev njegove prošnje za BPP pa je farsa.

3.Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

4.Tožba ni utemeljena.

5.V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka pravilno pojasnila, da morata biti za dodelitev BPP istočasno izpolnjena finančno materialni (subjektivni) in vsebinski (objektivni) pogoj. Kolikor eden od teh pogojev ni izpolnjen, prosilec ni upravičen do BPP, pa četudi drugi pogoj izpolnjuje. Tožena stranka je presodila, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP in je zato njegovo prošnjo zavrnila.

6.Po 24. členu ZBPP se kot vsebinski pogoj za dodelitev BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Ena od teh okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma naštete, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Skladno z opisano zakonsko določbo sodišče povzema, da je do BPP upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev BPP vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh, saj ni namen ZBPP, da bi se BPP odobrila v tistih zadevah, ki takega pogoja ne izpolnjujejo. Presoja izgleda za uspeh izhaja iz dejanskega stanja zadeve, za katero prosilec zaproša za dodelitev BPP, in sodne prakse v podobnih zadevah.

7.Tožena stranka je pojasnila, da je tožnikova zahteva za dodelitev BPP v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Novi Gorici I K 4497/2024 nerazumna zato, ker je bila v tej zadevi že sprejeta odločitev in je ta postala pravnomočna 20. 8. 2025. Tožnik tega v tožbi ne prereka in zato sodišče šteje, da je ta podatek, ki ga je tožena stranka ugotovila s poizvedbami pri kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Novi Gorici, in je naveden v uradnem zaznamku pooblaščene uradne osebe, ki je vodila postopke odločanja o tožnikovi prošnji, med strankama nesporen.

8.Na podlagi ugotovitve, da je odločitev v postopku, za katerega tožnik zaprosa za dodelitev BPP v obliki pravnega zastopanja, že pravnomočna in da je postala pravnomočna prej, preden je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je njegova prošnja za dodelitev BPP očitno nerazumna. Nerazumno bi bilo namreč tožniku dodeliti BPP v že pravnomočno zaključeni zadevi. Sodišče zato odločitvi tožene stranke pritrjuje kot pravilni in utemeljeni na zakonu in je tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

9.Sodišče je odločitev sprejelo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za sprejem izpodbijane odločbe (da je kazenski postopek, za katerega zaproša na dodelitev BPP postal pravnomočen še preden je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP) med strankama ni sporno, pač pa je sporna pravilna uporaba določb ZBPP (prvi odstavek 59. člena ZD).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1, 24/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.