Jedro

Z eno revizijo je dopustno izpodbijati le eno pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji (1. odstavek 382. člena ZPP).

Tožnik v reviziji uveljavlja bistvene kršitve določb postopka iz 354. člena ZPP, ki se nanašajo na prejšnji pravnomočno končani postopek, ne pa na obnovo postopka. Revizijsko sodišče lahko obravnava le tiste v reviziji navedene in utemeljene bistvene kršitve določb postopka, ki se nanašajo na v reviziji izpodbijano odločbo.

V reviziji se tožnik sklicuje na nedopustno uporabo pravilnika, torej na materialno pravo, ki ne more biti razlog za obnovo postopka.

Revizija zato zaradi zatrjevanega razloga zmotne uporabe materialnega prava ne more biti utemeljena.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka z utemeljitvijo, da tožnik v predlogu ni navajal novih dejstev ali novih dokazov in ker ni bil podan nobeden od obnovitvenih razlogov, ki so našteti v 39. členu zakona o sodiščih združenega dela. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano odločbo tožnikovo pritožbo zavrnilo. V utemeljitvi odločbe je navedlo, da nepodpisani pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev delovne skupnosti skupnih služb (pravilnik) ne more biti podlaga za obnovo postopka. Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je dovoljeno vložiti v strogo omejenih pogojih. Tožnik se je v predlogu za obnovo postopka skliceval na okoliščine, ki so bile znane že v prvem postopku.

V pravočasno vloženi reviziji (2. odstavek 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS) je tožnik uveljavljal revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka. Kršitev materialnega prava bi naj bila v tem, ker je bil v postopku pred nižjimi sodišči uporabljen pravnilnik, ki ni bil objavljen in podpisan, uporabljeni pa so bili tudi stari samoupravni akti, ki so pred reorganizacijo tožene stranke leta 1987 veljali za nekdanjo Delovno skupnost skupnih služb. Pravilnik tudi ni bil usklajen z 59. členom zakona o združenem delu (ZZD). Zato glede na določbo 201. člena ZZD ni bilo dovoljeno sprejeti sklepa o suspenzu tožnika in izreči disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Bistvena kršitev določb postopka po 354. členu ZPP je po mnenju revizije v tem, ker sta sodišči ugotovili, da je zaradi tožnikovega ravnanja prišlo do motenja začasnega kolegijskega poslovodnega organa, ne da bi za to navedli dokaze. Dokazi pa so bili tudi napačno ocenjeni. Tožnik je predlagal, da revizijsko sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in jo spremeni tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, ZPP, ki se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/1/94, smiselno uporablja kot republiški predpis).

V odgovoru na revizijo je tožena stranka navajala, da so revizijski razlogi neutemeljeni in da je bilo v zadevi že večkrat pravnomočno odločeno. Predlagala je, da revizijsko sodišče revizijo zavrže oziroma jo zavrne.

Tožnik je vložil eno revizijo, v kateri je izpodbijal dve pravnomočni drugostopni odločbi. V prvi, ki je predmet te revizije, je bilo odločeno o obnovi postopka v zvezi s suspenzom tožnika in disciplinskim ukrepom prenehanja delovnega razmerja, v drugi o veljavnosti pravilnika oziroma o njegovi (ne)skladnosti z višjimi samoupravnimi akti. Ker rok iz 2. odstavka 73. člena ZDSS še ni potekel, je sodišče prve stopnje tožnikovega zastopnika na podlagi dopisa revizijskega sodišča pozvalo, da revizijo popravi in navede, katere odločbe izpodbija in da vloži dve reviziji. Zastopnik je odgovoril z dopisom neprimerne vsebine z dne 19.4.1995, vendar napak ni popravil. Ker je z eno revizijo dopustno izpodbijati le eno pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji (1. odstavek 382. člena ZPP), je sodišče ločeno obravnavalo revizijo v zvezi s suspenzom in izrečenim disciplinskim ukrepom (VIII Ips 53/95) in revizijo v zvezi z neveljavnostjo pravilnika (VIII Ips 69/95).

Revizija ni utemeljena.

Z odločbo Sodišča združenega dela SR Slovenije, opr št. Sp 1090/89-3 z dne 20.7.1989 (tožnik v vseh vlogah navaja napačen datum 20.6.1989) je bil, v zvezi s prvostopno odločbo, opr. št. S 157/88-26 z dne 18.4.1988 Sodišča združenega dela v Noven mestu, pravnomočno zavrnjen predlog tožnika za obnovo postopka. Tožnik v reviziji izpodbija navedeno drugostopno odločbo, zato je neglede na vsebino revizije, ki ne ustreza vsebini izpodbijane pravnomočne odločbe, predmet tega postopka lahko le presoja, ali so bili dani pogoji za obnovo postopka.

Tožnik se v reviziji, s katero izpodbija odločbo, s katero je bilo odločeno o obnovi postopka, sklicuje na bistvene kršitve določb postopka iz 354. člena ZPP, ki se nanašajo na prejšnji pravnomočno končani postopek. Bistvenih kršitev določb postopka pa v zvezi z obnovo postopka ne navaja in jih tudi ne obrazlaga. Revizijsko sodišče lahko obravnava le tiste bistvene kršitve določb postopka, ki so v reviziji izrecno navedene in obrazložene in ki se nanašajo na v reviziji izpodbijano odločbo. Po uradni dolžnosti sodišče pazi, da v postopku ni bila storjena kršitev iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Takšne kršitve revizijsko sodišče ni ugotovilo.

V času, ko je tožnik vložil predlog za obnovo postopka, je veljal zakon o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74, 38/84), ki je obnovo postopka urejal v 39. do 45. členu. Obnova postopka je bila tudi po teh določbah (podobno kot po ZPP) omejeno izredno pravno sredtvo. Predlog za obnovo postopka je moral imeti vsebino, ki jo je določal zakon, v njem je moral biti naveden vsaj eden izmed v 39. členu izčrpno naštetih obnovitvenih razlogov. Tožnik se je ob tem, da ni navedel razloga za obnovo postopka, skliceval na razlog - nedopustno uporabo pravilnika, torej na materialno pravo - ki ne more biti razlog za obnovo postopka. Drugostopno sodišče je zato v izpodbijani odločbi pravilno odločilo in zavrnilo pritožbo zoper prvostopno odločbo, s katero je bil predlog za obnovo postopka zavrnjen.

Ker torej niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in tudi ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).