Jedro

Sodišče tudi mnenje izvedenca presoja tako kot vsak drug dokaz, vendar mora v primeru, če ga takšno mnenje ne zadovolji, odrediti drugega izvedenca, ne sme pa njegovega mnenja nadomestiti s svojim mnenje, ker nima potrebnega strokovnega znanja.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornice obdolženega A.B. se izpodbijana sodba razveljavi po uradni dolžnosti in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je z izpodbijano sodbo obdolženega A.B. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odst. 133. čl. KZ ter mu izreklo denarno kazen v višini 15 dnevnih zneskov, kar znaša 64.995,00 SIT, ki jo mora plačati v roku 1 meseca. Obdolžencu je naložilo v plačilo tudi stroške kazenskega postopka.

Proti navedeni sodbi se je pritožila zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločb o kazenski sankciji in stroških kazenskega postopka ter predlagala, da višje sodišče izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje ali pa kazenski postopek ustavi.

Preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (383. čl. ZKP) je pokazal, da je izpodbijana sodba obremenjena z več procesnimi kršitvami iz 11. točke 1. odst. 371. čl. ZKP.

V zvezi z utemeljevanjem načina povzročitve lahke telesne poškodbe je podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe. V opisu kaznivega dejanja v sodbenem izreku se zatrjuje, da je obdolženec razvezano ženo F.B. z rokami pretepal po telesu in glavi tako, da je utrpela veliko buško 3 x 3 cm na levi strani čela, podpludbe na vratu zadaj in na notranji zgornji strani obeh nadlahti, praske na levi podlahti in desnem palcu, udarnine in podpludbe glave, čela, vratu, nadlahteh in v levem ledvenem predelu. V obrazložitvi sodbe pa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je med obdolžencem in oškodovanko prišlo do fizičnega kontakta, da je obdolženec hotel oškodovanko spraviti iz kuhinje v njeno sobo in da je to očitno storil precej grobo, zaradi česar sodišče ne dvomi, da so pri tem oškodovanki nastale opisane poškodbe. Med trditvijo v opisu dejanja, da je obdolženec oškodovanko pretepal ter ugotovitvami sodišča prve stopnje, v kakšnih okoliščinah je bila oškodovanka poškodovana, obstaja torej očitno nasprotje.

Poleg tega je mogoče tudi ugotoviti, da so razlogi sodbe o tem tudi popolnoma nejasni, saj ne povedo, kako je sploh prišlo do oškodovankinih poškodb, ali morda z udarci, s trdimi prijemi, s porinjenjem in podobno. Sodbi bi bilo mogoče v tem delu očitati tudi, da nima razlogov o očilnih dejstvih, saj se ne opredeli do trditev obtožbe, da je obdolženec oškodovanko pretepal in ji na ta način povzročil poškodbe, pri čemer v sodbi tudi ne oceni nasprotujočih si izpovedb obdolženca in oškodovanke o okoliščinah nastanka teh poškodb. Zaradi navedenih procesnih pomanjkljivosti je izpodbijana sodba, kar zadeva način izvršitve kaznivega dejanja, obrazložena tako pomanjkljivo, da je ni mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje tudi ne sprejema mnenja sodnega izvedenca iz razlogov, "ker za vse opisane poškodbe dopušča možnost, da so nastale pri padcu". Pri tem pa ne upošteva, da je izvedenec v svojem mnenju med drugim tudi ugotovil, da so udarnine in odrgnine pri oškodovanki lahko tudi posledica direktnih udarcev na telo, ali pa posledica padca na tla, pri čemer je bil mnenja, da so prakse po podlahti in desnem palcu na roki lahko posledica tudi hotnega razbijanja po vratih, podpludbe na vratu levo zadaj in na notranji strani obeh nadlahti pa so manj verjetno posledica padca oziroma samopoškodbe. Na podlagi navedenega je torej mogoče ugotoviti, da obstaja tudi glede odločilnih dejstev precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v rozlogih sodbe glede strokovnega mnenja izvedenca ter med samim njegovim mnenjem. K temu je treba še dodati, da je sodišče v primeru, če ga strokovno mnenje ne prepriča, dolžno odprta vprašanja razčistiti bodisi z istim izvedencem, ali pa postaviti drugega, nikakor pa ne sme samo odločati o strokovnih vprašanjih, ker za to nima potrebnega strokovnega znanja.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obdolženec kaznivo dejanje storil s krivdno obliko eventualnega naklepa in jo utemeljilo z navedbami, da je obdolženec oškodovanko "lahko telesno poškodoval, ker jo je na grob način hotel spraviti iz kuhinje v sobo, pri tem pa dopustil, da se oškodovanka lahko telesno poškoduje". S takšno nepopolno in nejasno utemeljitvijo krivde ni zadoščeno procesnim standardom, ki jih zakon zahteva za utemljitev subjektivnega odnosa do dejanja.

Zaradi navedenih procesnih kršitev je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo moralo razveljaviti po uradni dolžnosti (pri tem se ni spuščalo v presojo pritožbenih navedb zagovornice) in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku se bo moralo določno opredeliti do obtožnega akta in svoje dejanske in pravne zaključke utemeljiti v skladu z določbami 364. čl. ZKP.