Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Skrbništvo za odrasle osebe je oblika varstva odraslih oseb, ki zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na zmožnost razsojanja, niso sposobne brez škode zase same poskrbeti za svoje pravice in koristi. Institut je namenjen predvsem za varstvo oseb v primeru trajnejših težav. Postavitev skrbnika je oblika podpore, ki jo te osebe potrebujejo, da bodo lahko dejansko uresničile pravico do odločanja o svojih zadevah. Skrbnikove naloge niso omejene le na nastopanje v pravnih razmerjih in skrbi za premoženje, v ospredju skrbništva je skrb za osebo, da bo ta živela izpolnjeno življenje. Premoženje, ki ga ima oseba, pa je namenjeno predvsem za zagotavljanje blaginje osebe.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca delno postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka), mu za skrbnika določilo Center za socialno delo ... (CSD), ki bo svojo funkcijo opravljal po pooblaščenih strokovnih sodelavcih (II. točka izreka), skrbniku naložilo, da je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi A. A., ga zastopati v vseh pravnih zadevah, pri sklepanju pravnih poslov, nastopanju pred pravosodnimi organi ter pri vseh aktivnostih, povezanih s sodnimi postopki, in si prizadevati za izvajanje zdravstvenih ukrepov za odpravo vzrokov, zaradi katerih je bil A. A. postavljen pod skrbništvo. Postavljeni skrbnik sme samo z dovoljenjem pristojnega CSD odtujiti ali obremeniti nepremičnine nasprotnega udeleženca, odtujiti iz njegovega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, se odpovedati dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo, vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva in izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon (IV. točka izreka). Glede stroškov postopka je odločilo, da o tem odločeno s posebnim sklepom (V. točka izreka).
2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje se je pravočasno laično (brez opredelitve pritožbenih razlogov) pritožil nasprotni udeleženec. Z odločitvijo se ne strinja, ker socialna delavka na naroku ni bila navzoča, predhodni razgovor je bil drugačen, kot je navedeno v tekstu pri razpravi, in sicer niso bile obravnavane nakazane zadeve, ki močno obremenjujejo zdravstvo in socialno službo. Tudi poslabšanje poslabšanje njegovega zdravstvenega ni bilo obravnavano. Sprašuje se, ali tak bolnik, kot je, sodi v mučilnico in meni, da se tako početje kaznuje po uradni dolžnosti. Ker so ga nasilno odpeljali v DSO B., so mu socialne in zdravstvene službe storile veliko škodo. Zavreči je moral hrano iz zamrzovalnika in hladilnika, škoda je nastala na stanovanju, vikend je zanemarjen, plačevati mora dom na B. in še obveznosti za stanovanje v Ljubljani. Skrbništva ne priznava in ga ne rabi. Oba infarkta in zastrupitev je dobil v bolnici, kar so zdravniki uspešno sanirali in jim je hvaležen. Iz obravnave ni razvidno, da se je sosed C. C. obesil na balkonu (ali so ga obesili). Gre za zamolčano resnico. Želi, da pristojni čim prej poskrbijo, da gre iz DSO B. v Dom D., kjer ima že osem let prošnjo za sprejem. Iz sodniškega spisa so stvari zelo nerazumne in kontradiktorne. Razgovor s psihiatrinjo je bil precej drugačen in sumi na prirejen konstrukt za potrebe socialne službe ter zdravnikov. Zato bo obvestil tudi Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za notranje zadeve. Pripominja, da je bila na obravnavi prisotna socialna delavka ga. E. E. Pridržuje si pravico do odškodninskega zahtevka.
3.Na vročeno pritožbo udeleženec CSD ni odgovoril.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Skrbništvo za odrasle osebe je oblika varstva odraslih oseb, ki zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na zmožnost razsojanja, niso sposobne brez škode zase same poskrbeti za svoje pravice in koristi. Institut je namenjen predvsem za varstvo oseb v primeru trajnejših težav. Postavitev skrbnika je oblika podpore, ki jo te osebe potrebujejo, da bodo lahko dejansko uresničile pravico do odločanja o svojih zadevah. Skrbnikove naloge niso omejene le na nastopanje v pravnih razmerjih in skrbi za premoženje, v ospredju skrbništva je skrb za osebo, da bo ta živela izpolnjeno življenje. Premoženje, ki ga ima oseba, pa je namenjeno predvsem za zagotavljanje blaginje osebe.
6.Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da so konkretne pravice in koristi nasprotnega udeleženca resno in očitno ogrožene, da je pri njem prisotna težava v duševnem zdravju in je s tem (relativno) trajno okrnjena zmožnost razsojanja, ki je vzrok za to, da ne more sam poskrbeti za svoje pravice in koristi, ogrozitve ali škode pa ni mogoče odvrniti z blažjimi ukrepi.
7.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da gre pri nasprotnem udeležencu za blagi do zmerni stadij sindroma demence s kognitivnim upadom (ki je predvsem posledica motenj možganske prekrvavitve) in s pridruženo psihotično simptomatiko. Ker to vpliva na njegovo zmožnost razsojanja, posledično ne zmore več v celoti samostojno poskrbeti za svoje pravice in koristi. Ugotovitev temelji na izvedenskem mnenju in zaslišanju nasprotnega udeleženca. Na izvedensko mnenje ni bilo pripomb, ugotovitve izvedenke pa so se potrdile z zaslišanjem nasprotnega udeleženca.
8.Izvedenka je pojasnila, da je demenca kronična in napredujoča izguba spoznavnih funkcij kot so motnja spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti, govornega izražanja in presoje. Nasprotni udeleženec do svojega stanja ni kritičen, odsoten je njegov uvid v naravo bolezni, realnost zmotno doživlja, močno povečuje svoje sposobnosti. Zaradi zmotne presoje je v posledici prisotna oškodovanost izvršilnih funkcij. Nasprotni udeleženec ne zmore ustrezno načrtovati in uravnavati svojih aktivnosti. Načrtuje jih pod vplivom psihotično spremenjenega mišljenja. Pod vplivom blodenj si tudi napačno interpretira predmetni postopek. Namena postopka kljub razlagi ne zmore razumeti. Prav tako ne vloge skrbnika. O navedenem se je sodišče prve stopnje prepričalo ob zaslišanju nasprotnega udeleženca. Zato je utemeljeno sklepalo, da nasprotni udeleženec v sodnih postopkih ni sposoben sam nastopati in rabi podporo skrbnika.
9.Nasprotni udeleženec se neprerekano obrača tudi na različna ministrstva in opisuje mučenje, ki naj bi se mu dogajalo, zaradi česar ga je že obiskala policija, da je pridobila njegovo izjavo. Navedeni vzorec je izkazan tudi v tem pritožbenem postopku. Zato ni dvoma, da je nasprotni udeleženec rabi podporo skrbnika tudi v postopkih pred pravosodnimi organi.
10.Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o obsegu podpore tudi ustrezno upoštevalo, da je nasprotni udeleženec do ponujene pomoči drugih oseb ambivalenten, spremenjen. Na vprašanje, če se čuti sposobnega živeti sam, ni odgovoril. Nadalje je upoštevalo, da je pred namestitvijo v DSO B. je živel sam in da svojcev nima. Že dlje časa si želi namestitve v DSO D. ali F. Poleg stanovanja, v katerem je živel, ima še garažo, vikend in osebni avtomobil. Prejema pokojnino v višini 1.800 EUR. Zdravstveno stanje si poslabšuje, ker priporočilom zdravnikom ne sledi.
11.Na osnovi vseh navedenih okoliščin je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da nasprotni udeleženec za zagotavljanje svojih pravic in koristi rabi delno pomoč skrbnika. Izkazana je potreba po trajnosti in celovitosti določenih nalog, ki jih je za nasprotnega udeleženca treba opraviti. Sodišče prve stopnje je podporo skrbnika omejilo na najnujnejši obseg. Pri upravljanju s prihodki in prihranki skrbi za plačevanje položnic in drugih obveznosti nasprotni udeleženec podpore ne rabi, prav tako lahko samostojno deluje pri urejanju upravnih zadev, vključno z odločitvami v zvezi z institucionalnim varstvom.
12.Pritožnik nasprotuje postavitvi pod skrbništvo, ker meni, da skrbnika ne rabi. S prej navedenimi razlogi sodišča prve stopnje se ne sooči. Razlogov, ki bi omajale ugotovitve in zaključke sodišče prve stopnje, da rabi pomoč skrbnika za zastopanje v pravnih zadevah, pri sklepanju pravnih poslov, nastopanju pred pravosodnimi organi ter pri vseh aktivnostih, povezanih s sodnimi postopki, ne navede. Enako velja glede zdravstvenih ukrepov. Pavšalni in nesklepčni pritožbeni očitki tako v ničemer ne omajejo odločitve sodišča prve stopnje.
13.Razlogi, ki jih nasprotni udeleženec navaja in sicer, da odločitve ne sprejema, ker socialna delavka na naroku ni bila navzoča, da je bil predhodni razgovor drugačen, kot je navedeno v tekstu pri razpravi, ker niso bile obravnavane nakazane zadeve, ki močno obremenjujejo zdravstvo in socialno službo, niso utemeljeni. Zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je bilo skrbno in natančno obravnavano. Tudi poslabšanje psihotične simptomatike, ker se predlagane ambulantne psihiatrične obravnave ni udeležil, ni bilo spregledano. Prav tako ne njegovo doživljanje mučenja v bolnici ... in v Psihiatrični kliniki. Glede prisotnosti socialne delavke si nasprotni udeleženec prihaja v nasprotje. V začetku pritožbe trdi, da socialna delavka ni bila navzoča, nato pa na koncu zapiše, da je bila prisotna socialna delavka E. E., kar tudi drži. Očitek nasprotnega udeleženca, da ni odgovorjeno, kaj se je zgodilo s sosedom C. C., pa ne terja odgovora, ker usoda soseda na odločitev v tem postopku nima vpliva. Trditve, da so iz sodniškega spisa stvari zelo nerazumne in kontradiktorne pa nasprotni udeleženec ne utemelji.
14.Pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležcu še pojasnjuje, da bi moral tudi v primeru, če bi bil nameščen v Dom D. (ali F.), enako kot sedaj plačevati dom in položnice za stanovanje in bi enako težko skrbel tudi za vikenda. Škoda, ki mu je nastala zaradi zavržene hrane, pa je očitno povezana z njegovo hospitalizacijo in namestitvijo v DSO in ne s predmetnim postopkom.
Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).
-------------------------------
1Glej točka 10 obrazložitve.
Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.