Jedro

Tožnica je bila napotena na pravdo s sklepom zapuščinskega sodišča, kar pa ne pomeni, da pravdno sodišče ne more presojati, ali je podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe (prvi odstavek 274. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 1.369,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke. Odločilo je, da se sprememba tožbe na red. št. 41 in 44 ne dopusti. Tožečima strankama je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 5.747,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se pritožuje druga tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica), ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da sodišče ni upoštevalo nove tožbe, s katero tožnica uveljavlja neveljavnost zapustnikovih oporok in sicer zatrjuje njihovo ničnost. Ta postopek teče pod opr. št. P 15/2020. Sodišče bi moralo počakati do pravnomočne rešitve zadeve P 15/2020, ne pa izdati izpodbijanega sklepa. Tožnica je zatrjevala svoj pravni interes tudi z dejstvom, da v primeru neuspeha v tem postopku obseg zapuščine ne bo zadoščal za poplačilo dolgov zapustnika. Navedeno ni vezano na izid tožbe zaradi neveljavnosti oporok. Če bi tožnica uspela v tem sporu, bi se predmetno premoženje vrnilo v zapuščino po pokojnem A. A., upniki, med katerimi je tudi tožnica, pa bi imeli možnost poplačila. Tožnici ni bilo treba postaviti tožbenega zahtevka iz naslova izpodbijanja dolžnikovih dejanj, saj je takšen zahtevek ožji od tožbenega zahtevka, ki ga uveljavlja v tej pravdi in je v njem vsebovan. Sodišče bi moralo upoštevati tudi ničnostne razloge izpodbijane pogodbe o dosmrtnem preživljanju, to pa po uradni dolžnosti. V primeru, da predpostavke za sosporništvo niso bile izpolnjene, sodišče ne more zavreči tožbe, ampak lahko odredi ločitev pravd. Tožničina tožba se zato šteje kot samostojna tožba. Napotitveni sklep predpostavlja pravni interes stranke, napotene na pravdo. Napačno je tudi stališče sodišča, da je tožba neodpravljivo nesklepčna. Če je sodišče menilo, da je tožba pomanjkljiva, bi moralo postopati po 108. členu ZPP, česar ni storilo. Prav tako ni postopalo v okviru dolžnega materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev o zavrženju tožbe je pravilna, deloma sicer iz drugih razlogov, kot jih navaja prvo sodišče. Do takšne odločitve vodi tudi takšna presoja okoliščin, ki bi bila za tožnica najugodnejša (gledano z izhodišča, da so izpolnjeni pogoji za sosporništvo po 191. členu ZPP, da se dovolijo vse spremembe tožbe in da je uveljavljana pritožbena novota dovoljena).

6. Tožnica je bila v zapuščinskem postopku po A. A. napotena na pravdo zoper toženko zaradi zatrjevane neveljavnosti zapustnikove oporoke z dne 4. 11. 2015 in pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 29. 7. 2015 (sklep D 188/2016 v prilogi B10). Njen tožbeni zahtevek za razveljavitev oporoke z dne 4. 11. 2015 je bil zavrnjen, njena tožba za razveljavitev zapustnikovih predhodnih oporok pa zavržena (sodba in sklep P 62/2017 z dne 12. 6. 2019 v zvezi s sodbo I Cp 1857/2019 – prilogi C3 in C4). Zapustnik je vse svoje premoženje s temi oporokami zapustil toženki. To pomeni, da tožnica kot zakonita dedinja drugega dednega reda ni upravičena dedovati po zapustniku (tožnica ni zatrjevala, da bi bila nujna dedinja po drugem odstavku 25. člena Zakona o dedovanju).

7. Tožnica se v pritožbi sklicuje na vloženo tožbo zoper toženko v zadevi P 15/2020, ki jo je vložila pred prvim sodiščem (priloga A27). Z njo zahteva ugotovitev, da so vse prej navedene zapustnikove oporoke nične, to pa zaradi neveljavnih razpolaganj in preklica posameznih oporok. Zapustnik je vse svoje premoženje zapustil toženki (tudi) z zadnjo oporoko z dne 4. 11. 2015. Morebitna neveljavna razpolaganja v oporoki, ki jih tožnica zatrjuje v novi pravdi P 15/2020 (npr. zatrjevano razpolaganje s tujim premoženjem), bi lahko vodila do neveljavnosti oporoke zgolj v tem delu, v preostalem delu, v katerem zapustnik zapušča toženki svoje premoženje, pa zapustnikova oporoka še vedno ostaja veljavna. To pomeni, da tožnica tudi v tem primeru ne more biti dedinja po zapustniku, zato odločitev v pravdi P 15/2020 ne more imeti nobenega pomena za to zadevo.

8. Tožnica je bila napotena na pravdo s sklepom zapuščinskega sodišča, kar pa ne pomeni, da pravdno sodišče ne more presojati, ali je podana pravna korist tožeče stranke za vložite tožbe (prvi odstavek 274. člena ZPP). Ob ugotovitvi, da je zapustnikova oporoka z dne 4. 11. 2015 veljavna in da zato celotno zapuščino deduje toženka, tožnica ne more imeti nobene pravne koristi od te pravde, tudi če bi bila pogodba o dosmrtnem preživljanju nična (enako velja, če bi bilo ugodeno podrednemu tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnica najprej merila na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, po spremembi tožbe pa z njim zasleduje razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, česar v trditveni podlagi sicer ne utemeljuje). Njen pravni položaj se ne bi ničemer izboljšal, saj ni upravičena dedovati po zapustniku.

9. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 6. 12. 2016 spremenila tožbo tako, da je v tožbenem predlogu uveljavljala tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v toženkino korist na nepremičninah, ki so bile predmet razpolaganja po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, in njen izbris. Poleg tega je spremenila tožbo tudi v pripravljalni vlogi z dne 16. 4. 2019, to pa tako, da je tožbeni zahtevek utemeljevala tudi na povsem novi dejanski podlagi. Zatrjevala je, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju nična tudi zato, ker je bila sklenjena z izključnim namenom oškodovati zapustnikove upnike, med drugimi tudi tožnico, saj zapustnikove nepremičnine niso ostale del zapuščine, vrednost (preostale) zapuščine pa ne bo zadoščala za poplačilo terjatev tožnice kot zapustnikove upnice. V tem delu je tožnica merila na uveljavljanje zahtevka na drugi dejanski in pravni podlagi, in sicer po pravilih, ki veljajo za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja (255. člen do 260. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Ta zahtevek bi tožnica morala uveljavljati na drugačen način, ne pa s postavljenim tožbenim zahtevkom (ki je glede te podlage nepravilno oblikovan), in sicer tako, kot to določa 260. člen OZ. Ne glede na to pa je odločilno, da je tožnica zamudila prekluzivni rok treh let za uveljavljanje tega zahtevka (prvi odstavek 257. člena v zvezi z drugim odstavkom 256. člena OZ), saj je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena 29. 7. 2015, spremembo tožbe v smeri te dejanske in pravne podlage (sprememba tožbe ima vse materialno in formalno pravne učinke vložitve tožbe) pa je tožnica uveljavljala šele v pripravljalni vlogi z dne 16. 4. 2019 (drugi odstavek 257. člena OZ), kar je prepozno. Glede na to zamudo prvo sodišče ni bilo dolžno izvajati nobenega materialno procesnega vodstva po 285. členu ZPP.

10. Pritožbena graja stroškovne odločitve je pavšalna, v okviru uradnega preizkusa tega dela odločitve (drugi odstavek 350. člena ZPP) pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep prvega sodišča pravilen tudi v tem delu.

11. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

12. Tožnica je dolžna povrniti toženki stroške pritožbenega postopka, ki jih predstavlja nagrada za odgovor na pritožbo (v mejah stroškovnega zahtevka) z materialnimi stroški, odmerjena v skladu z Odvetniško tarifo. Pooblaščenec toženke ni trdil in izkazal, da bi bil zavezanec za DDV, zato mu pritožbeno sodišče ni priznalo te postavke. V primeru zamude je tožnica dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.