Obdelava osebnih podatkov javnega uslužbenca v povezavi z javno dostopnim zapisnikom glede opravljenega inšpekcijskega nadzora

Datum

01.06.2026

Številka

07121-1/2026/512

Kategorije

Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev, Pravica do izbrisa - pozabe

Informacijski pooblaščenec (IP) je 20. 3. 2026 prejel vaše zaprosilo za mnenje glede odstranitve oziroma anonimizacije osebnih podatkov javnega uslužbenca, ki so javno objavljeni v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru. Navajate, da javna dostopnost teh podatkov po vašem mnenju posega v vaše dostojanstvo ter pravico do varstva ugleda.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pravica do izbrisa po 17. členu Splošne uredbe ni absolutna in se med drugim ne uporablja, kadar je obdelava potrebna za izpolnjevanje pravne obveznosti ali za izvajanje naloge v javnem interesu oziroma pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu, oziroma za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Kadar so osebni podatki javno dostopni na podlagi ZDIJZ oziroma ZSTSPJS (npr. podatki, povezani z delovnim razmerjem in porabo javnih sredstev), praviloma obstaja zakonska podlaga za njihovo obdelavo. Zato zahteve za izbris ali anonimizacijo takih podatkov praviloma niso utemeljene, vendar je treba vsak primer presojati glede na njegove konkretne okoliščine.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven nadzornih ali drugih postopkov presojati konkretnih obdelav osebnih podatkov. Na področju dostopa do informacij javnega značaja pa IP deluje kot pritožbeni organ, zato se izven konkretnega postopka ne sme vnaprej opredeliti do posamezne zadeve niti podati mnenja, ali gre pri zahtevani informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

IP pojasnjuje, da so določeni osebni podatki javnih uslužbencev lahko zakonsko javno dostopni. Neposredno podlago za obdelavo podatkov o imenu, priimku, podatku o delovnem mestu, nazivu, funkciji in izplačanih bruto plačah javnega uslužbenca predstavlja 48. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), za posredovanje teh podatkov javnosti pa tudi 6. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), saj gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem in porabo javnih sredstev. Takšna obdelava ima torej pravno podlago v točki c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe v zvezi z nacionalno zakonodajo.

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ter drugi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Kljub načelu javnosti zakon v 1. odstavku 6. člena določa izjeme, med katere sodijo tudi osebni podatki. Vendar pa tretji odstavek 6. člena določa izjeme od teh izjem: dostop se dovoli, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v posebej določenih primerih.

IP poudarja, da je ena ključnih funkcij pravice dostopa do informacij javnega značaja nadzor javnosti nad delovanjem javnega sektorja. Podatki, povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, lahko predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja v obsegu in pod pogoji, ki jih določa zakon. Presoja, ali posamezni osebni podatki, navedeni v zapisniku o opravljenem inšpekcijskem nadzoru, predstavljajo takšne informacije in ali je njihova objava skladna z določbami ZDIJZ ter predpisi s področja varstva osebnih podatkov, pa bi bila mogoča le v okviru konkretnega postopka.

Prav tako IP pojasnjuje, da je pri uveljavljanju pravice do izbrisa po 17. členu Splošne uredbe treba upoštevati izjeme iz tretjega odstavka tega člena, zlasti kadar je obdelava osebnih podatkov potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja oziroma zaradi izpolnitve pravne obveznosti ali naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti (točki a) in b)). V primerih, ko so osebni podatki javno dostopni na podlagi zakona oziroma predstavljajo informacijo javnega značaja, praviloma ni podlage, da bi upravljavec ugodil zahtevi za njihov izbris ali anonimizacijo. O tem pa je treba odločati v vsakem posameznem primeru posebej, ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka