Jedro

Odčrtanje zadeve kot rešene, kot je predpisano v 269a. členu Sodnega reda, je pisarniško - tehnično opravilo sodišča, ki ne more imeti posledic za upnika v tem smislu, da ne bi mogel uveljavljati svoje pravice iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi namreč še ni končan izvršilni postopek v smislu določb ZIZ. Konec izvršilnega postopka namreč lahko pomeni le dokončno poplačilo upnikove terjatve, zavrženje ali zavrnitev predloga za izvršbo, ustavitev postopka po umiku predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe kot neuspešen konec postopka. Upnik je z vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom izpolnil pogoj iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj je upnik to predlagal pred zaključkom izvršilnega postopka, zato je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zadeva odčrtana kot končana s tem, da je bil poslan sklep o izvršbi dolžnikovemu dolžniku in da zato sodišče, v isti zadevi, ne more dovoliti izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika, da se zoper dolžnico dovoli izvršba z novim izvršilnim sredstvom v smislu tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ), in sicer z rubežem dolžničinih nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožil upnik, iz razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da tretji odstavek 34. člena ZIZ omogoča izvršbo z več izvršilnimi sredstvi hkrati, zato je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe tudi z rubežem in prodajo dolžnikovih vrednostnih papirjev. Upnik se z odločitvijo sodišča ne strinja, saj je v skladu z navedeno zakonsko določbo možna izvršba z več izvršilnimi sredstvi hkrati, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno odločitev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Višje sodišče se strinja s trditvijo pritožnika, da je z vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom, to je z rubežem in prodajo dolžnikovih vrednostnih papirjev, izpolnil pogoj iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ, saj je upnik to predlagal pred zaključkom izvršilnega postopka. Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je bila zoper dolžnico dovoljena izvršba z rubežem njene plače in da je zadeva odčrtana kot končana s tem, da je bil poslan sklep o izvršbi dolžnikovemu dolžniku in da iz tega razloga sodišče ne more dovoliti, v isti zadevi, izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Odčrtanje zadeve kot rešene, kot je predpisano v 269. a. členu Sodnega reda je pisarniško - tehnično opravilo sodišča, ki ne more imeti posledic za upnika v tem smislu, da ne bi mogel uveljavljati svoje pravice iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. S pravnomočnostjo sklepa o izvršbi namreč še ni končan izvršilni postopek v smislu določb ZIZ-a. Konec izvršilnega postopka namreč lahko pomeni le dokončno poplačilo upnikove terjatve, zavrženje ali zavrnitev predloga za izvršbo, ustavitev postopka po umiku predloga za izvršbo in ustavitev izvršbe kot neuspešen konec postopka. Višje sodišče je, glede na navedeno, pritožbi ugodilo in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo zadevo v nov postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje odločalo o predlogu upnika za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom.

Odločitev temelji na tretjem odstavku 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.