Jedro

Ker so v sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, različni podatki o domnevnem podjetju tožnika in ker ni ugotovitev o tem, koliko znaša njegov mesečni dohodek, sklepa ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks in naložilo tožeči stranki plačilo tak po obrokih 1.576,50 EUR oziroma v skupnem znesku 15.765,00 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Vztraja, da nima nepremičnin, ker je od nepremičnin odstopil. Bil je prisiljen nepremičnino prodati v letu 2013, saj je prejel dohodek za celo leto 2.420,00 EUR in še to je bilo nakazano za poplačilo hipotekarnega kredita banki. Še od tega dohodka je moral plačati 500,00 EUR davka. Tako mu je ostalo na mesec v letu 2013 160,00 EUR in kako naj plača 1.575,00 EUR mesečno. Sodišče je zmotno ocenilo poslovni delež in vrednost poslovnega deleža. Spregledalo je, da iz bilance stanja izhajajo višje obveznosti kot je bilančni dobiček. Trdi, da je bila v letu 2013 izguba, račun pa blokiran. Predlaga poizvedbe pri GURS.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče najprej odgovarja pritožniku, da je sodišče prve stopnje moralo samo ugotavljati premoženjsko stanje, saj ni tožnik podal popolne izjave o premoženjskem stanju. Vendar je v sklepu nasprotje med odločilnimi dejstvi in zato sklepa ni mogoče preizkusiti. V sklepu manjka tudi pravno odločilno dejstvo za pravilno uporabo Zakona o sodnih taksah. Sodišče namreč v sklepu ugotovi, da ima tožnik 73 % poslovnega deleža v eni družbi: Ln. d.o.o. Ta družba ima ob koncu 2013 vrednost kapitala 55.022,00 EUR, bilančni dobiček pa je znašal 46.627,00 EUR. Nato sodišče ugotavlja, da ima družba L. d.o.o. v letu 2013 izgubo v višini 3.839,00 EUR. Pritožbeno sodišče tako ne more ugotoviti iz izpodbijanega sklepa, koliko družb ima tožeča stranka oziroma kakšen poslovni delež ima v teh družbah. Nadalje je pomemben podatek za pravilno uporabo 11. člena ZST-1 tožnikov zaslužek. V izpodbijanem sklepu sodišče ugotavlja, da bo tožnik lahko plačal mesečno 1.576,00 EUR v desetih obrokih. Tožnik trdi, da nima plače, ker je družba, kjer je direktor, v minusu in da ne prejema dohodkov od nepremičnine. Trdi za eno nepremičnino, da jo je prodal. Sodišče prve stopnje pa glede tega dohodka le ugotovi, kakšna je vrednost nepremičnin po GURS-u in da je dobil v letu 2013 za oddajanje ene nepremičnine v celem letu 2.420,00 EUR.

5. Za pravilno uporabo 11. člena ZST-1 naj sodišče prve stopnje iz pribavljenih dokazov ugotovi, kakšne dohodke ima tožnik. Tožniku pa je treba pojasniti, da kredite, ki jih je sam najel, ni mogoče šteti kot razlog, da ne zmore plačati sodnih taks(1).

(1) primerja sklep VSL I Cp 1618/2014.