Jedro

Tožnik nima lastnosti stranke v postopku, zato tudi nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za odpravo odločb z dne 2. 6. 2017. Iz istega razloga tožnik tudi ne more predlagati izločitve direktorja in uradnih oseb iz postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka predlog tožnika za izločitev direktorja Centra za socialno delo Ljubljana – Šiška (v nadaljevanju CSD Ljubljana – Šiška) B.B. in uradne osebe CSD Ljubljana – Šiška A.A. iz postopka, zavrgla (1. točka izreka). Predlog tožnika za odpravo odločbe CSD Ljubljana – Šiška 1221-148/2016-31 z dne 2. 6. 2017, zavrgla (2. točka izreka). Predlog tožnika za odpravo odločbe CSD Ljubljana – Šiška 1221-206/2017-31 z dne 2. 6. 2017, zavrgla (3. točka izreka). V postopku ni bilo stroškov postopka (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 6. 7. 2017 toženi stranki posredoval vlogo, ki jo je poimenoval strokovni nadzor nad delom CSD Ljubljana – Šiška. V vlogi je predlagal, da se direktor B.B. in uradna oseba A.A. CSD Ljubljana – Šiška izločita iz postopka in da pritožbeni organ odpravi odločbi 1221-148/2016-31 z dne 2. 6. 2017 in 1221-206/2017-31 z dne 2. 6. 2017. Tožena stranka je tožnikove predloge zavrgla, ker so vloženi s strani neupravičene osebe. V obrazložitvi se sklicuje na določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja, da se položaj stranke v upravnem postopku ne presoja po določbah ZUP, pač po materialnem predpisu, v konkretnem primeru ZZZDR, ki daje pravice, obveznosti ali priznava pravne koristi. Stranke v konkretnem postopku so zgolj varovanka C.C., začasna skrbnica D.D. in skrbnik za poseben primer E.E., ne pa tudi tožnik. Ker tožnik ne more biti imetnik nobene pravice in tudi ne obveznosti, prav tako pa ne more izkazati pravnega interesa, v postopku nima lastnosti stranke. Ker tožnik nima lastnosti stranke v postopku, tudi nima aktivne legitimacije za vložitev predloga za odpravo odločb z dne 2. 6. 2017. Iz istega razloga tožnik tudi ne more predlagati izločitve direktorja in uradnih oseb iz postopka.

3. Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Meni, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje. Navaja, da ima v obeh upravnih zadevah položaj stranskega udeleženca. V postopku postavitve skrbnika varovanki C.C. je bil s strani CSD Ljubljana – Šiška pozvan, da poda izjavo in predloži ustrezne dokaze. Nadalje navaja, da ima pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi N 233/2016 položaj predlagatelja (predlog za odvzem poslovne sposobnosti varovanki C.C.) in v zadevi N 384/2015 položaj nasprotnega udeleženca v postopku delitve solastnine. V zvezi z navajanjem tožene stranke, da nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, tožnik navaja, da če ne bi obstajal pravni interes, ne bi bil pozvan, da poda izjavo. Kar pomeni, da je CSD Ljubljana – Šiška tožnika štel kot stranko, ki ima pravni interes. Tožnik je v postopkih aktivno sodeloval, podajal je navedbe in dokaze, ki jih je upravni organ upošteval. Vse navedeno kaže, da je bil tožniku priznan status stranskega udeleženca v skladu z določbami ZUP. Po mnenju tožnika je stališče tožene stranke, da tožnik nima pravnega položaja stranskega udeleženca, nepravilno, posledično pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise in predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je stališče tožene stranke, da tožnik nima položaja stranke v predmetnih postopkih pravilno in zakonito.

7. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporna zakonitost odločbe, s katero je tožena stranka v 1. točki izreka predlog tožnika za izločitev direktorja CSD Ljubljana – Šiška B.B. in uradne osebe CSD Ljubljana – Šiška A.A. iz postopka, zavrgla, v 2. točki izreka predlog tožnika za odpravo odločbe CSD Ljubljana – Šiška 1221-148/2016-31 z dne 2. 6. 2017, s katero je bila C.C. imenovana začasna skrbnica, zavrgla ter v 3 točki izreka predlog tožnika za odpravo odločbe CSD Ljubljana – Šiška 1221-206/2017-31 z dne 2. 6. 2017, s katero je bil C.C. imenovan skrbnik za poseben primer, zavrgla (3. točka izreka).

8. Kot je tožniku pravilno pojasnila tožena stranka se procesni položaj stranke v postopku postavitve skrbnika presoja po določbah 216. člena do 223. člena ZZZDR. Na podlagi določbe 218. člena ZZZDR mora organ pri odločanju o obliki varstva, ki naj se nudi varovanki, upoštevati predvsem njene potrebe in koristi. Postopek postavitve skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo (varovanke), zato ima v njem položaj stranke samo oseba, postavljena pod skrbništvo, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem sprejema obveznosti opredeljene v ZZZDR. Druge osebe, kot npr. sorodniki varovanke, pa v tem postopku nimajo položaja stranke, čeprav s svojimi predlogi sodelujejo v postopku, saj se v tem postopku ne varujejo njihove pravice in koristi, marveč pravice in koristi varovanke. Glede na navedeno sodišče sledi stališču tožene stranke, da ima položaj stranke v upravnem postopku za postavitev začasnega zastopnika in skrbnika za poseben primer oseba, ki se ji postavlja skrbnik zaradi varovanja njenih pravic in pravnih koristi, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika, ker prevzema določene obveznosti, kot jih nalaga ZZZDR. Ker pa tožnik v konkretnem postopku postavitve začasne zastopnice in skrbnika za posebni primer C.C. nima položaja stranke, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno tožnikov predlog za izločitev uradnih oseb in pritožbo – predlog za odpravo odločb, zavrgla. Navedeno stališče izhaja tudi iz obsežne sodne prakse (npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 1113/2006-4 in sodbe Upravnega sodišča RS I U 1559/2010). Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi navedla razloge zakaj je sprejela takšno odločitev in se do razlogov v zadostni meri opredelila. Do ostalih ugovorov, s katerimi tožnik zatrjuje svoj pravni interes oziroma pravico do priznanja statusa stranskega udeleženca v navedenih postopkih pa se sodišče ni opredeljevalo, ker na drugačno odločitev ne vplivajo.

9. Sodišče zgolj ugotavlja, da bi tožena stranka v predmetni zadevi morala tožnikove predloge zavreči s sklepom (129. člen ZUP) in ne z odločbo, vendar pa omenjena nepravilnost v ničemer ne vpliva na tožnikov pravni položaj.

10. Ker je izpodbijana odločitev tako po presoji sodišča pravilna in zakonita, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je v obravnavani zadevi odločalo po sodnici posameznici na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 12. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.