Jedro

Ker tožnica v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor, ni navajala zakonsko dopustnih ugovornih razlogov, mu ni bilo mogoče ugoditi. Ob pravilni uporabi 34.a člena ZST-1 bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti kot neutemeljenega (353. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ne zavreči. Vloga je bila namreč dovoljena, saj jo je vložila legitimirana oseba z upravičenim pravnim interesom (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zavrženje vloge je za pritožnico ugodnejša kot zavrnitev. Zato pritožbeno sodišče v sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor tožnice zoper izdani plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 25. 10. 2018 in odločilo, da navedeni plačilni nalog v višini 34,00 EUR ostane v veljavi.

2. Tožnica vlaga pritožbo. Navaja, da taksna obveznost ne bi smela nastati, ker bi morala biti oproščena plačila sodne takse, ker ni nikoli prostovoljno umaknila tožbe in ker je bil izvršilni naslov, zaradi katerega je vložila tožbo, pridobljen s kaznivim dejanjem. Omenja sklep II P 620/2018 z dne 23. 1. 2019, iz katerega naj bi izhajalo, kakšno je njeno dejansko psihično stanje. Navaja, da podaja vlogo za vrnitev v prejšnje stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje in podatkov spisa izhaja, da je bil 16. 8. 2018 izdan sklep o ustavitvi postopka na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP1, ker tožnica ob vložitvi tožbe ni plačala takse za tožbo in niso bili podani pogoji za taksno oprostitev. Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da sodišče lahko začne z vsebinsko obravnavo tožbe. Stranka jo mora plačati ob vložitvi tožbe ali hkrati zaprositi za taksno oprostitev. Ker v obravnavanem primeru v spisu ni podatkov, da bi tožnica zaprosila za taksno oprostitev, niti da bi v postopku plačala takso za tožbo, je bil postopek na podlagi navedenega pravnega določila pravilno ustavljen. Pritožbene navedbe, da taksna obveznost ne bi smela nastati zaradi pogojev za taksno oprostitev, pa so prepozne, dokazno nepodprte in neutemeljene.

5. Zoper sklep o ustavitvi postopka se tožnica ni pritožila. Postal je pravnomočen 6. 9. 2018. Posebna vrnitev v prejšnje stanje zoper sklep o ustavitvi postopka, ki je bil izdan zaradi nepravočasnega plačila takse, je po 6.c členu ZST-12 predvidena za primere, ko je bila taksa plačana preko ponudnika plačilnih storitev, ki je nalog za plačilo prejel še v roku, določenem v plačilnem nalogu. Pritožnica niti ne trdi, da je dolžno takso plačala oziroma da bi jo plačala na ta način. Pavšalne navedbe, da podaja vlogo za vrnitev v prejšnje stanje, ki je ne le prepozna (podana bi morala biti v 15 dneh od vročitve sklepa o ustavitvi postopka), pač pa tudi nedokumentirana (vlogi bi bilo treba priložiti dokazilo o plačilu takse) ni mogoče po vsebini obravnavati kot posebne vloge za vrnitev v prejšnje stanje niti kot ugovorni razlog v smeri plačila dolžne takse.

6. Če vloga šteje za umaknjeno ali se zavrže, ker taksa za postopek ni bila plačana, mora stranka plačati znižano takso, ki je v tarifnem delu ZST-1 določena za umik vloge (tretji odstavek 34. člena ZST-1). Taksnemu zavezancu se pošlje nov plačilni nalog. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je bil pritožnici na tej podlagi in upoštevaje tarifno številko 1112/1 ZST-1 izdan nov plačilni nalog za takso v višini 34,00 EUR. Pritožnica je bila v pravnem pouku posebej poučena, iz katerih razlogov mu lahko ugovarja (primerjaj list. št. 18 spisa). Zoper plačilni nalog je vložila "zahtevo za sodno varstvo", ki jo je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo kot ugovor. V točki 1. izpodbijanega sklepa je povzelo ugovorne navedbe. Pravilna je njegova ocena, da ne gre za ugovorne razloge, ki jih določa 34.a člen ZST-1. Ugovor mora namreč vsebovati zakonske razloge, zaradi katerih taksni zavezanec nasprotuje plačilu sodne takse. Kot jih je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, so ti razlogi trije: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Pritožnica šele v tej pritožbi smiselno nakazuje na prvi ugovorni razlog, ko pravi, da taksna obveznost ne bi smela nastati. Gre za prepozne in neupravičene navedbe, ki jih ni več mogoče upoštevati, tudi vsebinsko pa so neutemeljene. Pritožbene navedbe o nezakonitosti izvršilnega naslova, zaradi katerih je tožnica vložila tožbo, se ne nanašajo na odločitev o plačilnem nalogu in za presojo izpodbijanega sklepa pravno niso relevantne. Pritožnica se prepozno sklicuje tudi na neprostovoljni umik tožbe, saj sklepa o ustavitvi postopka zaradi neplačane sodne takse ni izpodbijala in je že pravnomočen. Kar pa zadeva taksno oprostitev, s katero bi lahko tožnica dosegla odpravo taksne obveznosti, pa zgolj njeno prepričanje, da bi morala biti oproščena plačila sodne takse, za obstoj ugovornega razloga o nenastali taksni obveznosti ne zadošča. Sodišče namreč lahko odloči o taksni oprostitvi le na predlog taksnega zavezanca in ne po uradni dolžnosti (prvi odstavek 12. člena ZST-1).

7. Ker tožnica v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor, ni navajala zakonsko dopustnih ugovornih razlogov, mu ni bilo mogoče ugoditi. Ob pravilni uporabi 34.a člena ZST-1 bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti kot neutemeljenega (353. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ne zavreči. Vloga je bila namreč dovoljena, saj jo je vložila legitimirana oseba z upravičenim pravnim interesom (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zavrženje vloge je za pritožnico ugodnejša kot zavrnitev. Zato pritožbeno sodišče v sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo. Odločbe namreč ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Pritožbo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166.a člena ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), saj pritožbeni razlogi niso podani in tudi procesnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, ni.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o sodnih taksah, Ur.l. RS, št. 37/2008 s spremembami.