Up-131/00

30. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 30. maja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 400/2000 z dne 15. 3. 2000 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Cerknici št. D 87/96 z dne 28. 1. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Prvostopno sodišče je prekinilo zapuščinski postopek in ustavnega pritožnika (sicer sina zapustnice) napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, da je hči zapustnice dedno odpravljena, ter z zahtevkom, da se nepremičnine, ki jih je ustavni pritožnik od zapustnice pridobil na podlagi darilne pogodbe, ne vračunajo v njegov dedni delež. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, s katerim je bil ustavni pritožnik napoten na pravdo zaradi ugotovitve, da je hči zapustnice dedno odpravljena. Menilo je, da to vprašanje ni dednopravne narave in zato zapuščinsko sodišče o njem v nobenem primeru ne more samo odločiti. V ostalem delu je drugostopenjsko sodišče potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Ustavni pritožnik zatrjuje, da mu v postopku prve stopnje ni bila dana možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke (sodedinje), saj mu je bila njena pripravljalna vloga vročena šele skupaj z izdajo sklepa o napotitvi na pravdo. O navedbah iz pripravljalne vloge se je tako lahko izjavil šele v pritožbenem postopku, kar naj bi po njegovem mnenju predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave). Ustavni pritožnik tudi navaja, da bi mu na podlagi izpodbijanega sklepa lahko nastale težko popravljive posledice. Z vložitvijo tožbe, bi namreč sprejel procesni položaj tožeče stranke, s čimer bi mu nastali stroški, v nasprotnem primeru pa bi tvegal, da se zapuščinski postopek konča ne glede na sporne zahtevke, o katerih naj bi sicer odločilo pravdno sodišče. Glede na to predlaga, naj Ustavno sodišče odloži izvršitev izpodbijanega sklepa.

3.Sklep, s katerim je zapuščinsko sodišče prekinilo postopek in ustavnega pritožnika napotilo na pravdo, je vmesni procesni sklep, ki ne predstavlja vsebinske odločitve o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti. Glede na to je takšno odločitev mogoče označiti kot procesnotehnično odločitev, kjer pred izdajo le-te stranki ni treba zagotoviti varstva pravice do izjave, temveč zadostuje, da je stranka imela možnost odgovoriti na navedbe iz pripravljalne vloge v pritožbi zoper sklep o napotitvi na pravdo. To izhaja tudi iz mnenja slovenske in tuje pravne teorije, ki pravi, da mora biti pravica stranke do izjave zagotovljena samo pri pomembnih procesnih odločitvah (na primer pri odločitvi o izločitvi sodnika, vrnitvi v prejšnje stanje, zavrnitvi prepozno navedenih dejstev in dokazov, določitvi brezplačne pravne pomoči), ne pa tudi pri procesnih odločitvah, ki jih je mogoče označiti kot procesnotehnične (na primer združitev, razdružitev pravd, določitev naroka, dovoljenje za vročitev ponoči), kot pripravljalne (na primer dokazni sklep) ali kot ukrepe procesnega vodstva (Galič A., Pravica do poštenega sojenja v pravdnem postopku. Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta, Ljubljana, 1998, str. 235, 236 in Waldner, Der Anspruch auf rechtliches Gehoer. Heymans, Koeln, 1989, str. 86, 87). Ker ustavna pritožba ni utemeljena, je Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo.

4.Glede na to, da je Ustavno sodišče odločilo o ustavni pritožbi, ni posebej odločalo o zadržanju izpodbijanega sklepa o napotitvi na pravdo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana senata Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude