Jedro

Odločitev Upravne enote o dopolnitvi izvedenskega mnenja ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o odmeri nagrade in stroškov, ki izvedencu pripadajo zaradi že izdelanega izvedenskega mnenja.

Upravna organa v obrazložitvi upravnih aktov nista pojasnila, kako (če sploh) so bile pri priznanju posameznih postavk nastalih stroškov in plačil za opravljene storitve upoštevane določbe Pravilnika o stroških v upravnem postopku, ki podrobneje določajo način izračuna stroškov kilometrine, in ki v tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 13. člena tudi napotujejo na uporabo določb Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki jih je pri izračunu plačil v primeru, ko je izvedensko delo opravil drug izvedenec, ki ni sodni, prav tako treba upoštevati pri določanju zgornje meje zneska plačil za opravljene primerljive storitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Upravne enote Murska Sobota št. 352-43/2013-89 (0309) z dne 10. 7. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 154,49 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Murska Sobota (v nadaljevanju: Upravna enota) odločila, da je Inštitut X. upravičen do povrnitve stroškov izdelave izvedenskega mnenja v postopku omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist na zemljišču s parc. št. 1099/3, k.o. ..., zaradi gradnje daljnovoda 2 x 110 kV Murska Sobota - Mačkovci v znesku 1.487,41 EUR (točka 1 izreka). Navedeni znesek je dolžna Upravna enota upravičencu nakazati z računa št. 01100-6390623097 iz naslova založenih sredstev (vplačani predujmi) v roku 8 dni po dokončnosti sklepa, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila, vse pod izvršbo. Kot je še navedla, se stroški plačajo v enkratnem znesku na račun upravičenca št. SI56 01100-6030277894 (točka 2 izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa Upravna enota pojasnjuje, da je v teku postopek omejitve lastninske pravice v javno korist na zemljišču s par. št. 1099/3, k.o. ... Ker je bilo treba v postopku ugotoviti vpliv elektromagnetnega sevanja predvidenega daljnovoda na osebe (zdravnike in paciente), ki se zadržujejo v objektu na zemljišču s parc. št. 199/3, k.o. ..., je Upravna enota s sklepom z dne 7. 4. 2015 na predlog služnostnih zavezancev odredila dokazovanje z izvedencem. Za izvedenca je bil imenovan Inštitut, ki mu je sodišče naložilo obveznost, da v določenem roku predloži pisni izvid in mnenje o vplivih elektromagnetnega sevanja predvidenega daljnovoda, služnostnim zavezancem pa je bilo naloženo, da položijo predujem za poplačilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja v znesku 3.000,00 EUR.

3. Odmero nagrade in plačilo stroškov izvedencu urejata Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter Pravilnik o stroških v upravnem postopku. Po mnenju Upravne enote je bilo v obravnavani zadevi izvedensko delo izdelano strokovno, za njegovo izdelavo pa je bila potrebna visoka stopnja znanja. Kot ugotavlja, je izvedenec pri izdelavi mnenja poleg svojega strokovnega znanja uporabil tudi domačo in tujo literaturo. Udeležil se je ustne obravnave in odgovarjal na zastavljena vprašanja strank. Ker gre za zelo zahtevno in širšemu krogu ljudi nepoznano področje, je Upravna enota sklenila, da izvedencu v celoti prizna priglašene stroške za opravljeno storitev. Ti stroški, kot navaja, zajemajo stroške izdelave izvedenskega mnenja skupaj s preučitvijo spisa in dodatne dokumentacije, materialne stroške in stroške sodelovanja na ustni obravnavi dne 30. 6. 2015 ter potne stroške.

4. Zoper izpodbijani sklep so vložili pritožbo služnostni zavezanci, in sicer družba A. d.o.o., družba B. d.o.o. in C.C. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije (v nadaljevanju Ministrstvo) je pritožbo z odločbo št. 35021-15/2015-3 z dne 4. 12. 2015 zavrnilo (točka 1 izreka) in odločilo, da so stroške pritožbenega postopka dolžni nositi pritožniki sami (točka 2 izreka).

5. V obrazložitvi odločbe je Ministrstvo zavrnilo ugovor pritožnikov, da je bil izpodbijani sklep izdan preuranjeno. Kot pojasnjuje, namreč iz predloženega strokovnega mnenja izhaja, da je izvedenec nalogi sledil in podal odgovore na vsa zastavljena vprašanja - tudi tožnikov. Na ustni obravnavni, na kateri je izvedenec pojasnil mnenje, je bil sprejet sklep, da izvedenec mnenje dopolni, ko bo prejel dodatna vprašanja tožnikov. Zgolj zaradi navedenega po mnenju Ministrstva ni mogoče šteti, da mnenje izvedenca ni bilo zadostno oziroma strokovno, kot to trdijo tožniki. Pri postavljanju dodatnih vprašanj gre namreč za ugotavljanje dodatnih dejstev, ki so pomembna za odločitev o stvari.

6. Po mnenju Ministrstva pa tožniki utemeljeno opozarjajo na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa, ki ne vsebuje vseh navedb o dejstvih in razlogih, na katere se odločitev opira. Upravna enota namreč v izpodbijanem sklepu ni pojasnila, kako je izračunala znesek 1.487,41 EUR, do katerega je po njenem mnenju izvedenec upravičen za opravljeno delo. Obrazložitev prvostopnega organa je zato Ministrstvo v pritožbenem postopku dopolnilo.

7. Kot ugotavlja, je iz spisne dokumentacije razvidno, da je Inštitut dne 20. 5. 2015 izvedenskemu mnenju priložil tudi stroškovnik, iz katerega so razvidne posamezne stroškovne postavke. Za študij spisa je tako izvedenec priglasil 230,00 EUR, za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije 92,00 EUR, za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja 552,00 EUR ter za materialne stroške (fotokopiranje) 10,50 EUR, kar znaša skupaj 884,50 EUR oziroma 1.079,09 EUR z 22 % DDV. Izvedenka se je dne 30. 6. 2015 udeležila ustne obravnave pred upravnim organom, na kateri je svoje mnenje še dodatno pojasnila. V stroškovniku je zato priglasila še dodaten strošek iz naslova odsotnosti v višini 313,16 EUR in strošek kilometrine na relaciji Ljubljana-Murska Sobota-Ljubljana v višini 95,16 EUR, kar znese skupaj 408,32 EUR. Tudi ta znesek je Upravna enota priznala, kar pomeni, da znaša skupna vrednost stroškov, do katerih je upravičen izvedenec, 1.487,41 EUR, kot izhaja to tudi iz izreka izpodbijanega sklepa.

8. Kot še dodaja Ministrstvo, so bili tožniki pred izdelavo izvedenskega mnenja tudi seznanjeni s približno ceno izdelave mnenja. Tej niso ugovarjali, založili pa so tudi predujem. Glede na obrazloženo je Ministrstvo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Zoper izpodbijani sklep in 2. točko odločbe, izdane v pritožbenem postopku, sta tožbo v upravnem sporu vložila družba B. d.o.o. in C.C. 10. V tožbi se sklicujeta na določbo šestega odstavka 13. člena Pravilnika o stroških v upravnem postopku in navajata, da je izpodbijani sklep o priznanih stroških izvedenca preuranjen. Kot pojasnjujeta, je bilo strokovno mnenje obravnavano na ustni obravnavi dne 30. 6. 2015, na kateri sta tožnika nanj podala pripombe. Izkazalo se je namreč, da Inštitut Y., na izračunih katerega temelji tudi mnenje Inštituta X., ni opravil izračunov za scenarij najbolj neugodnega delovanja daljnovoda, določeni odgovori izvedenca pa so bili po mnenju tožnikov tudi nepopolni in nejasni. Upravna enota se je zato odločila, da se izvedensko mnenje dopolni, strankam postopka pa je naložila, da organu zaradi dopolnitve mnenja posredujejo vprašanja za izvedenca. Ker omenjena dopolnitev v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bila izdelana, izvedenec izvedenskega dela še ni dokončal, kar po mnenju tožnikov pomeni, da je izpodbijana odločitev preuranjena.

11. Po mnenju tožnikov pri izdaji izpodbijanega sklepa tudi nista bila pravilno uporabljena Pravilnik o stroških v upravnem postopku in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Ministrstvo, ki je sicer dopolnilo manjkajočo obrazložitev prvostopnega organa, je predpise, ki predstavljajo podlago za priznanje stroškov, uporabilo nepravilno. Tako so pretirani oziroma odmerjeni v nasprotju s predpisi stroški za študij spisa v višini 230,00 EUR (prvi odstavek 48. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih). Tožnika namreč dvomita, da je predmetni spis na dan izdelave izvedenskega mnenja obsegal nad 500 strani. Dvomita tudi v pravilnost odmere stroškov za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije v višini 32,00 EUR (2. točka prvega odstavka 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih), saj v mnenju izvedenca dodatna dokumentacija, ki naj bi bila preučena, ni navedena. Glede priznanih stroškov za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja v višini 552,00 EUR (4. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih) navajata, da je mnenje izvedenca napisano na osmih straneh, pri čemer je na zadnji strani navedena zgolj literatura, zaradi česar po mnenju tožnikov izvedenskega dela ni mogoče šteti za izjemno zahtevnega. Ne strinjata se tudi z odmerjenimi stroški kilometrine na relaciji Ljubljana - Murska Sobota - Ljubljana v višini 95,16 EUR (četrti odstavek 6. člena Pravilnika o stroških v upravnem postopku). Kot pojasnjujeta, je namreč na dan ustne obravnave 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov (1,372 EUR/km) znašala 0,11 EUR/km, kar glede na število prevoženih kilometrov (358 km), znese skupaj zgolj 39,29 EUR kilometrine in ne 95,16 EUR, kot jih je izvedencu priznala Upravna enota.

12. Ker je bila pritožba utemeljena, so tožniki upravičeni tudi do povračila stroškov pritožbenega postopka.

13. Glede na obrazloženo tožnika sodišču predlagata, da tožbi ugodi in odpravi sklep Upravne enote in 2. točko izreka odločbe Ministrstva in odloči o stvari tako, da izvedencu samo odmeri izvedenino in tožnikoma prizna stroške pritožbenega postopka. Podrejeno pa sodišču predlagata, da po odpravi izpodbijanega sklepa in 2. točke izreka odločbe Ministrstva zadevo vrne Upravni enoti v ponovni postopek. Zahtevata pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

14. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki 1 izreka:

15. Tožba je utemeljena.

16. V obravnavani zadevi je med strankama spor o pravilnosti odmere plačila za opravljene storitve in stroške, ki so izvedencu nastali v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja v postopku omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist. 17. Iz podatkov v upravnem spisu izhaja, da je bil v obravnavani zadevi s sklepom Upravne enote št. 352-43/2013-67(0309) z dne 7. 4. 2015 za izvedenca imenovan Inštitut X., torej organizacija, ki razpolaga s strokovnim znanjem, ki je bilo potrebno za razjasnitev stanja stvari. V omenjenem sklepu so bila izvedencu postavljena vprašanja o vplivih elektromagnetnega sevanja predvidenega daljnovoda na osebe, na katere je izvedenec (vključno z dodatno postavljenima vprašanjema služnostnih zavezancev) v izvedenskem delu z dne 20. 5. 2015 tudi odgovoril. Svoje ugotovitve je izvedenec predstavil na ustni obravnavi dne 30. 6. 2015, na kateri je tudi odgovarjal na vprašanja strank. Zaradi dodatnih vprašanj, ki se izvedencu dotlej še niso postavila, je Upravna enota na ustni obravnavi sklenila, da se izvedensko mnenje na podlagi vprašanj, ki jih bodo stranke poslale naknadno pisno, dopolni.

18. Odločitev Upravne enote o dopolnitvi izvedenskega mnenja po presoji sodišča ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o odmeri nagrade in stroškov, ki izvedencu pripadajo zaradi že izdelanega izvedenskega mnenja. Tudi določba šestega odstavka 12. člena Pravilnika o odmeri stroškov v upravnem postopku, na katero se sklicujeta tožnika, ne utemeljuje drugačnega zaključka. V skladu z omenjeno določbo se v primeru, če izid in mnenje izvedenca nista jasna, popolna ali zadostno obrazložena in če nastane utemeljen dvom o pravilnosti mnenja, pa teh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s ponovnim zaslišanjem, zaradi ponovne priprave izvedeniškega mnenja ne more zahtevati dodatno plačilo. Omenjena določba ureja torej zgolj vprašanje upravičenosti izvedenca do dodatnega plačila v primeru ponovne priprave izvedenskega mnenja zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti, o čemer (torej o plačilu za dodatno opravljeno delo) pa se z izpodbijanim sklepom niti ni odločalo. Kot izhaja iz upravnih spisov, pa upravni organ v obravnavani zadevi tudi ni odločil, da se izvedensko delo ponovno pripravi - zaradi dodatnih vprašanj se je odločil zgolj za njegovo dopolnitev.

19. Utemeljen pa je po presoji sodišča ugovor tožnikov o nezadostni obrazložitvi izpodbijane odločitve.

20. Upravna enota je izpodbijani sklep oprla na določbo 119. člena ZUP, ki daje izvedencem pravico do povrnitve stroškov in do plačila za opravljene storitve, določa pa tudi, da znesek povračil, do katerih je izvedenec upravičen, upravni organ ugotovi s posebnim sklepom, v katerem določi, kdo je dolžan plačati stroške in v katerem roku. Pri odločanju se je Upravna enota sklicevala tudi določbe Pravilnika o stroških v upravnem postopku, ki ureja povračilo stroškov in izgubljenega zaslužka ter plačilo za opravljene storitve izvedencev (1. člen). V primerih in pod pogoji, določenimi v Pravilniku, ima tako izvedenec pravico do povračila potnih stroškov (členi od 3 do 7) in stroškov bivanja (člena od 8 do 9) ter do povrnitve nadomestila plače ali izgubljenega zaslužka (člena od 10 do 11), upravičen pa je tudi do plačila za opravljene storitve (12. in 13. člen). V Pravilniku je določen tudi način izračuna posameznih povračil ter kriteriji, ki se upoštevajo pri določitvi plačila za opravljene storitve izvedenca.

21. Tako se stroški za prevožene kilometre (kilometrina), ki jih je z izpodbijanim sklepom izvedencu priznala tudi Upravna enota, lahko priznajo le za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo, obračunajo pa se skladno s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih, pri čemer se razdalja, za katero se povrnejo stroški za prevožene kilometre, ugotovi po uradnih evidencah pristojnega organa ali na drug primeren način (prvi, četrti in peti odstavek 6. člena Pravilnika).

22. Pravilnik v drugem odstavku 12. člena tudi našteva storitve, za katere se lahko izvedencu v upravnih postopkih prizna plačilo (za opravljeno izvedensko delo, stroške za porabljen material in druge posebne stroške v zvezi z opravljenim delom), v tretjem odstavku 13. člena pa določa, da se plačilo za opravljeno storitev drugim izvedencem, ki niso sodni izvedenci, odmeri ob upoštevanju zahtevnosti zadeve, vloženega truda, porabljenega časa, stroškov porabljenega materiala in drugih izdatkov v zvezi z opravljenim delom, pri čemer - kot je to izrecno določeno v tretjem odstavku 13. člena Pravilnika - znesek tega plačila ne sme presegati zneska plačila, ki bi se za takšno izvedensko delo odmeril sodnim izvedencem. Slednjim se plačilo za opravljene storitve odmerja po predpisih, ki veljajo za sodne izvedence (prvi odstavek 13. člena Pravilnika). Plačila za izvedensko delo sodnih izvedencev pa določa Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih tolmačih, katerega določbe je torej treba upoštevati tudi pri odmeri plačil organizacijam, ki so v upravnih postopkih postavljene za izvedence.

23. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je Upravna enota izvedencu priznala celoten znesek priglašenih stroškov in plačila za opravljene storitve, pri čemer je v obrazložitvi sklepa zgolj na splošno naštela vrste stroškov in storitve, ki jih priznava, navedla pa je tudi njihovo skupno višino. Takšno obrazložitev, ki je tudi po presoji sodišče pomanjkljiva, je v pritožbenem postopku poskušal dopolniti pritožbeni organ, ki je v obrazložitvi odločbe podrobneje pojasnil, katere postavke iz predloženih stroškovnikov (tako po vrsti opravljenih storitev in nastalih stroškov kot tudi po njihovi višini) je Upravna enota upoštevala pri izračunu skupnega skupnega zneska plačila, ki je bil z izpodbijanim sklepom priznan izvedencu. Kot v tožbi pravilno opozarjata tožnika, pa je obrazložitev izpodbijane odločitve - kljub dopolnitvi v pritožbenem postopku - ostala pomanjkljiva do te mere, da sodišče odločitve v upravnem sporu - zlasti upoštevaje podrobne tožbene ugovore glede priznane višine plačil - ne more preizkusiti.

24. Vsebino obrazložitve odločbe, ki velja tudi za obrazložitev sklepov, zoper katere je dovoljena pritožba (228. člen ZUP), določa 214. člen ZUP, v skladu s katerim mora obrazložitev poleg ostalih obveznih sestavin obsegati tudi navedbo določb predpisov (materialnih in procesnih), na katere se odločitev opira in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev (prvi odstavek 214. člena ZUP).

25. Kot ugotavlja sodišče, upravna organa v obrazložitvi upravnih aktov nista pojasnila, kako (če sploh) so bile pri priznanju posameznih postavk nastalih stroškov in plačil za opravljene storitve upoštevane določbe Pravilnika o stroških v upravnem postopku, ki podrobneje določajo način izračuna stroškov kilometrine, in ki v tretjem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 13. člena tudi napotujejo na uporabo določb Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki jih je pri izračunu plačil v primeru, ko je izvedensko delo opravil drug izvedenec, ki ni sodni, prav tako treba upoštevati pri določanju zgornje meje zneska plačil za opravljene primerljive storitve.

26. Zaradi opisane pomanjkljive obrazložitve, ki sodišču onemogoča preizkus izpodbijane odločitve, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo Upravni enoti v ponovno odločanje.

27. V ponovljenem postopku, v katerem bo predmet odločanja tudi odločanje o vseh stroških postopka - tudi stroških pritožbenega postopka, o katerih zaradi odprave izpodbijanega sklepa še ni bilo odločeno - bo Upravna enota morala dopolniti svojo obrazložitev in pojasniti, kako je pri odmeri plačil izvedencu upoštevala določbe Pravilnika o stroških v upravnem postopku, ki tudi napotujejo na uporabo določb Pravilnika o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih.

28. Pri odločanju v ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

29. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v zadevi pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

30. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik).

31. Tožnika, ki sta bila v postopku zastopana po odvetnici, zadeva pa je bila rešena na seji (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), sta v postopku priglasila stroške za pripravo tožbe v višini 151,47 EUR ter materialne stroške v višini 3,02 EUR. Te stroške v skupnem znesku 154,49 EUR je skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi sodišče naložilo v plačilo toženki.

32. Znesek plačane sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji v višini 148,00 EUR bo sodišče tožnikoma vrnilo po uradni dolžnosti (prvi odstavek 37. člena Zakona o sodnih taksah v zvezi z opombo 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).