Jedro

Za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le njegova plača, temveč tudi kakšne dohodke lahko doseže glede na svoje sposobnosti in objektivne okoliščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki naložilo, da mora predlagateljici (svoji polnoletni hčeri, ki se redno šola) od junija 2020 dalje plačevati 170 EUR mesečne preživnine (za čas do vključno maja je upoštevalo delna plačila - 86,60 EUR1 mesečno); v presežku je predlog (pravnomočno) zavrnilo in še odločilo, da vsaka udeleženka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper tak sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka. Predlaga spremembo sklepa, tako da višje sodišče določi preživnino2, ali razveljavitev sklepa. Meni, da je sodišče predlagateljičine potrebe ugotovilo pretirano visoko - stroški garderobe ne morejo znašati 70 EUR, ampak kvečjemu 40 EUR mesečno, stroški prevozov pa ne 25 EUR, ampak kvečjemu 22,50 EUR mesečno. Glede 5 EUR mesečno za stroške lekarne pritožnica izpostavlja, da hči v svojih vlogah ni trdila, da bi ji takšni stroški nastajali.

Izpodbija tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o svojih preživninskih zmožnostih ter zmožnostih predlagateljičinega očeta.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbenem postopku niso problematizirani zaključki sodišča prve stopnje, da so se potrebe predlagateljice in zmožnosti nasprotne udeleženke od februarja 2013, ko je bila prvič določena preživnina, spremenile, kar terja novo odmero preživnine.

6. V skladu z določbo 1. odstavka 190. člena Družinskega zakonika (DZ) se preživnina določi glede na potrebe otrok in pridobitne zmožnosti staršev. Pri določitvi preživnine mora sodišče potrebe otrok oceniti, ne more jih matematično izračunati.3

7. Pritožnica izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o vseh treh ogljiščih zgoraj začrtanega vrednostnega trikotnika - torej tako o potrebah preživninske upravičenke kot o zmožnostih staršev oziroma razmerju med slednjimi.

8. Sodišče prve stopnje je življenjske stroške predlagateljice ocenilo (ne izračunalo) pravilno. 595 EUR mesečno, od česar kar 245 EUR predstavlja stroške šolnine, za študentko, ki študira izven kraja bivanja, ni prav nič pretirano glede na splošno znane (in v sodni praksi prepoznane) potrebe mladih primerljive starosti. Od ocenjenih potreb pritožnica izpodbija zaključka sodišča v delu, ki računsko predstavlja zgolj 37,5 EUR.

9. Pri stroških prevozov pritožnica spregleda, da predlagateljica uporablja tako avtobus kot avtomobil oziroma ima stroške z obojim. Uveljavljala je (neprerekanih) 22,50 EUR stroškov avtobusnih prevozov mesečno, poleg tega pa 100 EUR mesečno za stroške avtomobila. Sodišče prve stopnje je ob tem stroške prevozov skupaj ocenilo na zgolj 25 EUR mesečno, predlagateljici pa prepustilo razporeditev priznanega zneska med stroške avtobusnih prevozov in avtomobila. Obrazložilo je tudi, da bo za stroške zavarovanja in registracije avtomobila ter nadaljnje stroške z gorivom morala poskrbeti predlagateljica sama. Tak pristop4 je pri polnoletnih preživninskih upravičencih popolnoma upravičen. Ob tem pa ne more biti odločilno, ali je predlagateljica v absolventskem letu kupila letno avtobusno vozovnico ali ne, še manj to, kakšni so bili njeni stroški v času, o katerem je izpovedovala na naroku, torej času, ki ga je zaznamovalo zaprtje družbe zaradi epidemije COVID 19. Mesečna ocena stroškov (kot približek nekemu povprečju) je vsekakor pravilna.

10. Da ima občasne stroške z nakupom zdravil, je predlagateljica izpovedala na naroku 23. 3. 2021, kar zadošča. Povedala je, da si občasno kupi Voltaren za sklepe, kakšne vitamine, nazadnje D vitamin. Strošek 5 EUR mesečno je več kot upravičeno ocenjen.

11. Enako velja za stroške obleke in obutve - 70 EUR mesečno. Oblačila in celo obutev je dandanes sicer mogoče kupiti tudi poceni, a je zato njihova kvaliteta slabša - hitro se izrabijo in sperejo, takšna se torej večkrat nadomešča. Kvalitetna obutev pa nikakor ni poceni. Ocena sodišča prve stopnje, da stroški oblačil absolventke (povsem razumljivo je, da želi biti mladenka v tem obdobju urejena) ne morejo biti nižji od stroškov istega dekleta v osnovnošolskih letih, je razumna in življenjsko prepričljiva.

12. Pravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje o preživninskih zmožnostih nasprotne udeleženke. Ob tem ji mora višje sodišče očitno pojasniti, da se pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca ne upoštevajo samo dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.5 Za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca torej ni pomembna le njegova plača, temveč to, kakšne dohodke lahko doseže glede na svoje sposobnosti in objektivne okoliščine. Da so se njene sposobnosti poslabšale in zakaj, pritožnica niti ne trdi. Sklicuje se zgolj na plačilne liste, za katere pa je že sodišče prve stopnje obrazložilo, da gre očitno le za drugačno vrednotenje istega dela, čemur nasprotna udeleženka v pritožbi ne nasprotuje. Tudi višje sodišče mora ob tem poudariti, da nasprotna udeleženke (očitno sama) živi v stanovanju, ki ima ob kuhinji in dnevni sobi še dve sobi in vozi relativno novo vozilo.

13. Res predlagateljičin oče zasluži več kot nasprotna udeleženka - povprečno 1.650 EUR mesečno in ima tudi relativno novo vozilo, a živi v majhnem stanovanju (dokler je predlagateljica živela pri njem, je spal v dnevni sobi), tako da je z nakupom drugega stanovanja poskrbel za bivanje hčere.

14. Tudi po prepričanju višjega sodišča so torej premoženjske zmožnosti predlagateljičinega očeta boljše od pritožničinih, nikakor pa ne toliko boljše, kot meni pritožnica. Odločitev sodišča prve stopnje, da mora nasprotna udeleženka pokriti nekaj manj kot 30 % predlagateljičinih potreb, je ob razmerju premoženjskih zmožnosti kvečjemu v pritožničino korist. 15. Ker so vsi pritožbeni očitki neutemeljeni in tudi ni procesnih kršitev, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo materialno pravo (o spremembi oziroma odmeri preživnine), je višje sodišče v skladu z določbo 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev, da pritožnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

1 Toliko je znašala materina valorizirana preživninska obveznost na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 000/2014 z 20. 2. 2013. 2 Kakšna bi bila po njenem prepričanju ustrezna višina, ne pojasni. 3 Ocena potreb nikoli ni natančen matematičen izračun, saj bi bil ta praktično nemogoč. Življenjski stroški za dobrine, naštete v 2. odstavku 190. člena DZ, mesečno lahko tudi znatno variirajo (tako po tipu kot po višini), kar je splošno znano življenjsko izkustveno dejstvo. Mesečna ocena je zato približek nekega povprečja. 4 Torej prepustitev odločitve o načinu uporabe prevoznih sredstev po eni strani in dolžnost, da del sredstev zagotovi preživljanec sam, po drugi strani. 5 Prim. sodba VSRS II Ips 451/2002.