Jedro

Tožnik zmotno pojmuje pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu v sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (82. člen ZDR). Res je breme dokazovanja, da obstaja utemeljen oziroma zakoniti odpovedni razlog, oziroma da gre za zakonito odpoved, na strani tožene stranke, vendar je imel tožnik možnost predlaganja nasprotnih dokazov. Ker je tožena stranka v primeru M. M. dokazovala, da je tožnik tej stranki po telefonu zagotavljal, da mu bo gradbeno dovoljenje izdano v nekaj dneh, tožnik pa nasprotnih dokazov ni predlagal, je sodišče to dejstvo utemeljeno štelo za dokazano.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti sklepa načelnika Upravne enote Maribor z dne 2. 6. 2011 in sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja tožene stranke z dne 27. 7. 2011, s katerima je bila tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje Oddelka za okolje in prostor v Upravni enoti Maribor. Hkrati je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja, priznanje pravic na njegovi podlagi in za vrnitev tožnika na delo. Presodilo je, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku zakonito podana že glede na očitke, da je tožnik v mesecu novembru 2009 od stranke v upravnem postopku M. M. kupil mobilni telefon pod ceno (za 170 EUR namesto vrednosti 380 EUR) z namenom, da bi se pospešeno opravilo uradno dejanje v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja, da je prekoračil meje rednega svetovanja in pomoči strankam v upravnem postopku s tem, ko se je sestal s predstavnikom stranke (družbe P. d.o.o.) na kosilu in da je tožnik šikaniral ter trpinčil podrejene delavce v oddelku. Glede na to drugih v odpovedi očitanih kršitev niti ni presojalo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je imelo tožnikovo ravnanje v zvezi z nakupom mobilnega telefona pod ceno v zvezi s prednostno izdajo gradbenega dovoljenja stranki – prodajalcu telefona vse znake kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje iz prvega odstavka 263. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), neprimeren in žaljiv odnos do podrejenih delavcev pa vse znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu iz 193. člena KZ-1, sodelovanja na kosilu s predstavniki stranke upravnega postopka pa je sicer štelo le za kršitev kodeksa ravnanja javnih uslužbencev v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v pritožbi uveljavljal bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar pritožbeno sodišče na njegove navedbe ni ustrezno obrazloženo odgovorilo. Tako je ostalo nejasno, katere posamične listine je sodišče pri presoji upoštevalo in katere ne ter zakaj ne. Sodišče se ni opredelilo do navedb, da se ne bi smelo opreti na navedbe v zahtevi za preiskavo iz predkazenskega spisa Okrožnega sodišča v Mariboru, ne bi smelo upoštevati zapisnikov o zaslišanju prič v postopku pri toženi stranki, ker pri teh zaslišanjih tožnik ni mogel sodelovati, hkrati pa tožnik graja dokazno oceno o vročitvi razširitve obdolžitve kršitev v zvezi z očitki neprimernega ravnanja oziroma mobinga podrejenih delavcev. Navaja, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do teže očitane kršitve v zvezi s stranko P. d.o.o., upoštevaje, da so ga predstavniki te stranke na kosilu z znancem presenetili, graja, da je sodišče sporno izredno odpoved štelo za zakonito, čeprav posamezne očitane mu kršitve v njej niso bile določno pravno kvalificirane in sodišču očita, da ni ustrezno upoštevalo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Graja presojo sodišča, da bi šlo pri njegovem odnosu do podrejenih delavcev za sovražno, ponižujoče ali žaljivo ravnaje oziroma šikaniranje, saj so bili izkazani le posamični delovni konflikti s sodelavci, pogojeni z zahtevnostjo dela in obremenjenostjo oddelka.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev sodišča, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Že sodišče druge stopnje se je ustrezno opredelilo do neutemeljene graje dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje. Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni izrecno naštelo listin, ki jih v dokaznem postopku naj ne bi upoštevalo, ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj so dokazni zaključki sicer dovolj jasni. Prav tako se je sodišče druge stopnje ustrezno opredelilo do možnosti uporabe dokazov iz predkazenskega spisa Okrožnega sodišča v Mariboru v zvezi s policijskimi prisluhi tožnikovim telefonskim pogovorom s stranko M. M. Kolikor pa tožnik graja dokazno oceno glede vročitve dopolnitve obdolžitve kršitev v zvezi z mobingom oziroma šikaniranjem podrejeni delavcev pa gre v bistvu za grajo ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

7. Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da sodišče v dokaznem postopku ne bi smelo upoštevati in dokazno oceniti zapisov o zaslišanju tožnikovih podrejenih delavcev in nekaterih občanov v postopku izredne odpovedi pri toženi stranki. Tudi ti zapisi lahko predstavljajo v sodnem postopku dokazne listine, ki jih je sodišče utemeljeno ocenjevalo skupaj z drugimi, pred sodiščem neposredno izvedenimi dokazi.

8. Revizija neutemeljeno očita sodišču druge stopnje, da se ni opredelilo do teže tožniku očitane kršitve v zvezi z udeležbo na kosilu ob navzočnosti predstavnikov zainteresirane stranke. Jasno je navedlo, da je šlo kvečjemu za kršitev kodeksa ravnanja javnih uslužbencev oziroma za kršitev v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, ne pa za kršitev z vsemi znaki kaznivega dejanja.

9. Glede na navedeno v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane.

10. Tožnik zmotno pojmuje pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu v sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (82. člen ZDR). Res je breme dokazovanja, da obstaja utemeljen oziroma zakoniti odpovedni razlog, oziroma da gre za zakonito odpoved, na strani tožene stranke, vendar je imel tožnik možnost predlaganja nasprotnih dokazov. Ker je tožena stranka v primeru M. M. dokazovala, da je tožnik tej stranki po telefonu zagotavljal, da mu bo gradbeno dovoljenje izdano v nekaj dneh, tožnik pa nasprotnih dokazov ni predlagal, je sodišče to dejstvo utemeljeno štelo za dokazano.

11. Tožniku očitane kršitve so bile v sporni izredni odpovedi izrecno opredeljene. Če posamezno očitano ravnanje ni bilo posebej pravno opredeljeno, temveč je bilo v odpovedi navedeno, da gre za kršitve v smislu prve in druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zaradi tega odpoved ni bila nezakonita. ZDR v drugem odstavku 86. člena glede vsebine odpovedi nalaga delodajalcu le, da mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter delavca opozoriti na pravno varstvo in njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Takim zahtevam je sporna izredna odpoved v celoti zadostila.

12. Glede vsebine tožniku očitanih kršitev je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, da je tožnik v mesecu novembru 2011 od stranke M. M. kupil mobilni telefon pod ceno in v zvezi s tem navedenemu obljubil takojšnjo izdajo gradbenega dovoljenja, čeprav bi sicer postopek izdaje trajal dalj časa. Prav tako je vezano na ugotovitev, da ima to tožnikovo ravnanje vse znake kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje v smislu prvega odstavka 263. člena KZ-1, saj tožnik te ugotovitve v reviziji ni izrecno izpodbijal. 13. Že zgolj za navedeno kršitev, ki jo je sodišče utemeljeno opredelilo kot hujšo kršitev tožnikovih delovnih obveznosti v smislu prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, je bila tožniku zakonito podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, upoštevaje, da je bil tožnik sicer zaposlen na odgovornem delovnem mestu vodje oddelka s pristojnostmi za upravno odločanje. Ne glede na presojo ostalih dveh obravnavanih kršitev sodišče že zato ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot neutemeljen zavrnilo.

14. Ker revizijski razlogi glede zakonitosti odločitve nižjih sodišč niso podani, tožnik z revizijo ni mogel uspeti (378. člen ZPP).