Jedro

Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj, in zadevajo celotno sodišče. Okoliščina, da je tožena stranka sodnica sodišča prve stopnje, mednje ne spada. Višje sodišče v Mariboru je dovolj veliko, da je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki, mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve sodnika.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 16.6.1997 zoper toženo stranko vložila izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine zaradi plačila 182,70 EUR (prej 43.782,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih neplačanih računov do plačila. Uveljavlja plačilo stroškov popravila zunanjega razvoda do skupne kotlovnice. Po ugovoru tožene stranke zoper izdani sklep o izvršbi z dne 14.11.1997, opr. št. I 97/10126 je sodišče v pravdnem postopku citirani sklep o izvršbi v pretežnem delu obdržalo v veljavi, delno ga je razveljavilo le glede teka zakonskih zamudnih obresti od posameznih zapadlih obrokov in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila. Višje sodišče v Mariboru predlaga prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na drugo stvarno pristojno višje sodišče, saj je toženka sodnica Okrajnega sodišča v A., kar bi pri udeležencih postopka lahko povzročilo dvom v nepristranskost sojenja.

Predlog ni utemeljen.

Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristransko sojenje v konkretni zadevi.

Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ur. p. b., ZPP). Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj, in zadevajo celotno sodišče. Po oceni Vrhovnega sodišča s strani pritožbenega sodišča zatrjevana okoliščina, da je tožena stranka sodnica Okrajnega sodišča v A., mednje ne spada. Če bo v zadevi odločalo Višje sodišče v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, objektivna nepristranskost sodišča ne bo prizadeta. Višje sodišče v Mariboru je dovolj veliko, da je videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki, mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve sodnika (70. člen ZPP).

Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.