Jedro

Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.V izpodbijanem sklepu je sodišče ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje in štelo odgovor na tožbo za pravočasen.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. V obrazložitvi pritožbe navaja, da na podlagi izvedenih dokazov res sledi, da je bil od 15.8.2009 do 23.9.2009 D.S. začasno odsoten in v tujini. Ta odsotnost zagotovo ni bila nepredvidena. Če bi tožena stranka ravnala s potrebno skrbnostjo, bi se morala zavedati, da morebitnih sodnih pošiljk ne bo mogla pravočasno dvigniti. Tudi poslovanje drugotožene stranke bi moralo biti urejeno tako, da ta v času odsotnosti zakonitega zastopnika normalno posluje in sprejema pisanja. Zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.ZPP določa, da se pravnim osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni ali poslovnem prostoru (prvi odstavek 134. člena ZPP). V določilu prvega odstavka 134. člena ZPP določen način vročanja je precej enostaven in učinkovit za pravno osebo, ki normalno posluje in ima v poslovnih prostorih delavce, povzroča pa težave pri vročanju pisanj pravni osebi, ki na svojem sedežu ne deluje stalno. Ker ima vsaka pravna oseba tudi zastopnika, je mogoče za to pošiljko za pravno osebo vročiti tudi zastopniku (prvi odstavek 138. člena ZPP pravne osebe). Ta način pride v poštev zlasti pri tistih pravnih pravnih osebah, ki v poslovnih prostorih nimajo stalno oseb, pooblaščenih za sprejem pošiljke oziroma delavcev. Vendar pa pri vročanju pisanja pravni osebi po prvem odstavku 138. člena ZPP, četudi je to enoosebna družba, za nadomestno vročitev niso uporabljiva določila prvega odstavka 141. člena ZPP.

5.Ker je objektivno izkazano, da je bil prvotoženi hkrati tudi zakoniti zastopnik drugotožene stranke in v kritičnem času odsoten, niti ni relevantno, ali je stranka morebiti sama zakrivila to okoliščino. Dokler stranka ni seznanjena s tem, da teče zoper njo ustrezen postopek, ji je priznan privilegij, da s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje lahko prepreči izdajo zamudne sodbe. Institut vrnitve v prejšnje stanje tako omili vročanje po 141. členu ZPP v primeru, ko stranka ni mogla pričakovati, da bo prejela sodno pošiljko s takšnimi učinki. Nepravilno je sklepanje pritožbe, da je uveljavljanje navedenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje pridržano zgolj fizični osebi kot stranki oziroma, da je za pravno osebo apriori izključeno. Za takšno stališče v določilih ZPP ni podlage.

6.Pritožbeni razlogi tako niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).