Jedro

Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in da bo v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču. Kratkotrajno okvaro stroja bi bilo, ob pravilnem postopanju, mogoče varno in brez škode za zdravje odpraviti. Tožnik v trditveni podlagi ne trdi, da je prišlo do okvare stroja zaradi njegove dotrajanosti in tudi ne zato, ker ga toženka ne bi ustrezno vzdrževala. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka ni poskrbela za brezhibnost stroja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe (I. točka), zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika v višini 2.320,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka), in tožniku naložilo, da mora toženki povrniti 472,92 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude s plačilom (III. točka). S popravnim sklepom 16.5.2014 je sodbo v II. točki izreka popravilo tako, da je znesek 2.320,08 EUR nadomestilo z zneskom 4.251,33 EUR.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi zoper II. in III. točko sodbe sodišča prve stopnje uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izrek sodbe nerazumljiv in nasprotuje sam sebi, saj je zavrnilo tožbeni zahtevek zgolj v višini 2.805,40 EUR, čeprav je s sklepom dovolilo njegovo razširitev na 4.251,33 EUR. Zagrešilo je tudi absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je oprlo svojo odločitev na listine, ki jih je predložila toženka, pa tožniku niso bile vročene. Zmotno je presodilo, da nezgoda ni bila posledica neizvedenih ukrepov za varstvo in zdravje pri delu ali drugih ukrepov za varnost ljudi s strani delodajalca (toženca), ampak izključno posledica ravnanja zavarovanca tožnika. Stroj, na katerem je prišlo do nesreče, ni bil brezhiben, saj je v trenutku nesreče deloval nekontrolirano in je kljub pritiskanju na stop stikalo stisnil roko zavarovanca tožnika. Toženka bi morala v skladu s Pravilnikom o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. l. RS, 101/2004; v nadaljevanju Pravilnik) zagotoviti, da je zagon delovne opreme možen le z vključitvijo krmilja brez nevarnosti za poškodbe delavcev; zagotoviti, da se vzdrževalna dela izvajajo samo takrat, ko je delovna oprema izključena, če to ni možno, pa odpraviti nevarnost za poškodbo delavca; voditi evidenco vzdrževanja delovne opreme. Sodišče je tudi spregledalo, da bi toženka morala v skladu s 15. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) izvajati ustrezen nadzor nad uporabo delovne opreme oz. v primeru neupoštevanja ukrepov za zagotovitev varnosti s strani delavca slednjemu preprečiti opravljanje dela brez opreme. Pritožnik še navaja, sklicujoč se na sodno prakso, da se ob ugotovljenih kršitvah predpisov in obstoju vzročne zveze delodajalec ne more razbremeniti odgovornosti niti v primeru, če se izkaže, da je delavec ravnal povsem samovoljno in v nasprotju s pravili. V primeru delavčeve kršitve gre za notranje razmerje med delavcem in delodajalcem, ki pa nima zveze z obravnavanim razmerjem.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Očitek absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker si I. in II. točka izreka nasprotujeta (v I. točki izreka je dovoljena razširitev tožbenega zahtevka na znesek 4.251,33 EUR, v II. točki izreka pa je tožbeni zahtevek zavrnjen le v prvotno vtoževani višini 2.320,08 EUR), je odpravilo že sodišče prve stopnje s popravnim sklepom, zoper katerega se ni pritožila nobena od strank.

6. Pritožba očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka, da je bila tožniku odvzeta možnost obravnavanja (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) utemeljuje s trditvijo, da se sodba opre na s strani toženke predložene listine, ki mu niso bile vročene.

7. Na dokazne listine (Navodilo za varno delo št. 30/A/2006 za obdelovalne stroje – B1, Opozorilno navodilo za delo za obdelovalne stroje – B2, Ocena tveganja št. 70 za delovno mesto vpenjalec – B3, Napotnica z dne 29.6.2007 – B5, Zdravniško spričevalo z dne 9.8.2007 – B6), se je toženka sklicevala v odgovoru na tožbo (I. točka) in mu jih priložila. Tožniku je bil odgovor na tožbo s prilogami vročen 16.5.2012, kot je razvidno iz vročilnice na list. št. 14 spisa. Vročilnica je javna listina, za katero ZPP (prvi odstavek 224. člena ZPP) določa, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazuje tudi vsebino pošiljke (1), torej, da so bile tožniku vročene tudi priloge. Domnevo o resničnosti vsebine javne listine bi tožnik lahko izpodbil (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar tega ni niti poskusil. Tudi v pritožbi le pavšalno (neobrazloženo) trdi, da mu listine niso bile vročene. Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se utemeljeno pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču (2). Tožnik tega ni storil in tudi v pritožbi ne izpostavlja okoliščin, ki bi govorile v prid njegovi trditvi, da mu niso bile vročene. Sicer pa so te listine v spisu, pritožba pa ne ponudi razlogov, zakaj se z njimi ni imela možnosti seznaniti. Po povedanem sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Izpodbijana sodba ugotavlja, da je tožnikov zavarovanec oz. delavec, zaposlen pri toženki kot vpenjalec, z električarjem priskočil na pomoč sodelavcu vpenjalcu, ki je imel z obdelovalnim strojem določene probleme; da je posegel v nevarno območje stroja, še prej pa pritisnil na stikalo stop; da je električar je s preizkuševalcem električne napetosti iskal napako; da stroj ni bil izklopljen iz električnega omrežja in da je delovala hidravlika zaradi dovoda zraka in emulzije; da je tožnikov zavarovanec lahko potegnil poškodovano roko iz stroja šele po tem, ko je sodelavec zaprl dovod zraka; da je Navodilo za varno delo (v nadaljevanju Navodilo) strogo prepovedovalo kakršnokoli poseganje v nevarno območje stroja med obratovanjem in dovoljevalo čiščenje stroja le v primeru, ko je izklopljeno glavno električno stikalo in zaprt dovod zraka; da ni bilo dovolj, da je tožnikov zavarovanec držal stikalo stop, saj je bil stroj še vedno po električno napetostjo. Sodba glede na ugotovljeno dejansko stanje (pritožba ga ne izpodbija), ob analizi določb Pravilnika (veljavnega v času nesreče) in upoštevaje (skopo) trditveno podlago strank, materialnopravno pravilno zaključi, da do škode (poškodbe desne roke zavarovanca tožnika) ni prišlo, ker bi toženka opustila izvedbo ustreznih ukrepov za varstvo pri delu. Pritožbeno sodišče soglaša z zadostnimi in pravilnimi razlogi sodbe, da toženki ni mogoče očitati kršitve določb ZVZD in tudi ne Pravilnika, s čimer je tožnik utemeljeval tožbeni zahtevek. Način zaustavitve stroja je bil predpisan z Navodilom. Da tožnikov zavarovanec z Navodilom ne bi bil seznanjen, pa toženka, kot pravilno ugotavlja že sodba, ni trdila. Z izdajo Navodila je toženka izpolnila obveznost v skladu z določbo 15. člena ZVZD, na katero se med drugim sklicuje pritožba. Tožnikov zavarovanec je bil zaposlen na delovnem mestu vpenjalca in je bil glede na izdano Navodilo upravičen odpravljati (tudi) okvare na obdelovalnem stroju. Neutemeljen je očitek pritožbe, da je toženka opustila nadzor nad uporabo delovne opreme. Zanj bi morala poskrbeti, če bi toženka vedela, da zaposleni kršijo Navodilo in odpravljajo okvare, ne da bi stroj prej izklopili iz električnega omrežja, česar pa tožnik ni zatrjeval. 9. Pritožnik neutemeljeno vztraja, da toženka ni poskrbela za brezhibnost stroja, ker je v trenutku nesreče deloval nekontrolirano in je kljub pritiskanju na stop stikalo stisnil roko zavarovanca tožnika. Stroj je bilo mogoče (popolnoma) izključiti (izklop glavnega električnega stikala in zaprtje dovoda zraka). Kratkotrajno okvaro stroja, bi bilo, ob pravilnem postopanju (v skladu z Navodilom), mogoče varno in brez škode za zdravje odpraviti. Tožnik v trditveni podlagi tožbe ni trdil, da je do okvare prišlo zaradi dotrajanosti stroja in tudi ne zato, ker ga toženka ne bi ustrezno vzdrževala. Zgolj kratkotrajna okvara stroja pa še ne pomeni, da stroj ni bil ustrezen.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo kot materialno pravno podlago določbo prvega odstavka 272. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) (3). Upoštevaje ustaljeno sodno prakso (4), gre v razmerju med pravdnima strankama za odškodninsko razmerje. Zahtevku tožnika bi bilo torej mogoče ugoditi le, če bi bile vse izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti. Tožnik bi moral za svoj uspeh v skladu s pravilom o dokaznem bremenu moral dokazati toženkino protipravno ravnanje oz. opustitev, škodo in vzročno zvezo med njima, česar pa, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ni zmogel. 11. Predmet presoje je ravnanje toženke (delodajalca), ravnanje zavarovanca tožnika (delavca) pa le posredno, kolikor je to potrebno za razjasnitev stanja stvari in ugotavljanje vzrokov nastanka poškodbe. Pritožba poskuša (napačno) prikazati, da se je toženka razbremenila odgovornosti, ker je sodišče ugotovilo, da je nastanek škode pripisati ravnanju tožnikovega zavarovanca. Po zavzetem stališču sodbe tožbenemu zahtevku ni ugodilo, ker toženki ni bilo mogoče očitati kršitve predpisov s področja varstva in zdravja pri delu. Pritožnik, ki se sklicuje na sodno prakso, sicer pravilno navaja, da dejstvo, da bi delavec ravnal samoiniciativno in kršil navodila za varno delo, za obravnavano zadevo ni odločilno ter da se delodajalec ob ugotovljenih kršitvah predpisov in vzročne zveze med kršitvami in nastalo škodo ne more razbremeniti odgovornosti niti v primeru, če izkaže, da je delavec ravnal povsem samovoljno in v nasprotju s pravili. V predmetni zadevi pa tožnik (glede na ponujeno trditveno podlago) ni dokazal protipravnega ravnanja toženke.

12. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ni procesnih in materialnih razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo in zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno (353. člen ZPP).

13. Pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), toženkin odgovor na pritožbo pa za odločitev v zadevi ni bil potreben (155. člen ZPP), ker ni bistveno prispeval k vsebinski presoji pritožbenega sodišča. (1) V skladu s petim odstavkom 241. člena Sodnega reda se na vročilnici med drugim vpiše tudi vsebina pošiljke.

(2) Prim. VS RS Sklep II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011, VSL Sklep I Cp 1258/2010 z dne 11. 6. 2010. (3) Po tej določbi Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.

(4) Prim. npr. VSL sodba II Cpg 404/2011.