Jedro

Ni pomembno, kdaj je bilo tožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, pač pa je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka, to je v obravnavanem primeru dne 30. 11. 2017, ko je nastopila fikcija vročitve. Tožena stranka je zato pravilno ugotovila, da je tožničina pritožba, vložena dne 18. 12. 2017, prepozna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Župan Mestne občine Koper (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrgel pritožbo tožnice, ki jo je vložila zoper sklep Občinskega inšpektorja Občinskega inšpektorata Mestne občine Koper, št. 0611-135/2016-A2-10 z dne 8. 11. 2017 (v nadaljevanju sklep z dne 8. 11. 2017). V obrazložitvi svoje odločitve tožena stranka pojasnjuje, da so bili s tem sklepom tožnici obračunani stroški za opravljeno davčno izvršbo. Ker osebne vročitve sklepa ni bilo mogoče opraviti, je bilo tožnici dne 15. 11. 2017 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu. S tem obvestilom je bila seznanjena, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki prične teči dne 16. 11. 2017, opozorjena pa tudi, da se bo, kolikor pisma me bo prevzela v tako določenem roku, štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem poteka roka, kar vse določa 87. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Skladno s tem tožena stranka ugotavlja, da se šteje, da je bila vročitev tožnici opravljena zadnji dan petnajstdnevnega roka za prevzem, to je na dan 30. 11. 2017. Od naslednjega dne, to je od dne 1. 12 2017, je pričel teči rok za vložitev pritožbe, ki se je iztekel na dan petka dne 15. 12. 2017, ko bi tožnica še lahko pravočasno vložila pritožbo. Namesto tega pa je tožnica po svoji pooblaščenki pritožbo oddala v sprejemni pisarni tožene stranke šele dne 18. 12. 2017, kar pomeni, da je prepozna in jo je zato tožena stranka zavrgla.

2. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi) ter vrne toženi stranki v ponovni postopek. Uvodoma pojasnjuje, zakaj se ne strinja s sklepom z dne 8. 11. 2017, zoper katerega je vložila pritožbo. Trdi, da je sklep po svoji pooblaščenki prejela dne 1. 12. 2017 in se je zato 15 dnevni rok za vložitev pritožbe iztekel na dan sobote dne 16. 12. 2017. Ker je to dan, ko tožena stranka ne dela, se je zato pritožbeni rok iztekel prvi naslednji delovni dan, to je na dan ponedeljka dne 18. 1. 2017, ko je pritožbo tudi vložila.

3. Tožba ni utemeljena.

4. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa je tožena stranka pojasnila vse relevantne razloge za svojo odločitev. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi tožbenimi navedbami pa še dodaja:

5. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je predmet tega postopka sklep tožene stranke št. 0611-135/2016/A2-10 z dne 19. 2. 2018, s katerim je ta kot prepozno zavrgla tožničino pritožbo zoper sklep z dne 8. 11. 2017 in se zato do tožničinih navedb, ki se nanašajo na vsebino tega sklepa, ni opredeljevalo.

6. Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Če se vročitev ne da opraviti na ta način, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Pisno sporočilo mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument, če pa dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika (tretji odstavek 87. člena ZUP).

7. V zadevi ni sporno, da je bil sklep z dne 8. 11. 2017 poslan tako tožnici kot tudi njeni pooblaščenki. Sporno tudi ni, da nobena od njiju sklepa ni prevzela osebno. Tožnica tudi ne oporeka, da ji je bilo sporočilo o nevročeni pošiljki puščeno dne 15. 11. 2017 v hišnem predalčniku. Enako to sodišče ugotavlja za njeno pooblaščenko. V sporočilu sta bili poučeni, da lahko pisemsko pošiljko prevzameta v roku 15 dni, ki prične teči dne 16. 11. 2017. Obema je bila nato pisemska pošiljka puščena v hišnem predalčniku dne 1. 12. 2017. Nesporna je tudi ugotovitev tožene stranke, da je tožnica po svoji pooblaščenki pritožbo zoper sklep z dne 8. 11. 2017 vložila dne 18. 12. 2017. 8. Skladno z opisanimi podatki o vročanju sklepa z dne 8. 11. 2017, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je pritožba, ki jo je tožnica po svoji pooblaščenki vložila dne 18. 12. 1017, prepozna. 15 dnevni rok za prevzem pisemske pošiljke je namreč pričel teči z dnem 16. 11. 2017 in se je iztekel na dan četrtka dne 30. 11. 2017. Sklep z dne 8. 11. 2017 je bil torej tako tožnici kot tudi njeni pooblaščenki s fikcijo vročitve vročen tega dne, torej dne 30. 11. 2017, kar pomeni, da je rok za vložitev pritožbe pričel teči dne 1. 12. 2017 in bi morala zato tožnica pritožbo vložiti v nadaljnjih 15 dneh, to je najkasneje do petka dne 15. 12. 2017, česar pa ni storila, pač pa pritožbo vložila šele dne 18. 12. 2017, torej prepozno. Tožničina trditev, da ji je bil sklep z dne 8. 11. 2017 vročen šele dne 1. 12. 2017, ko je bil (tako njej kot tudi njeni pooblaščenki) puščen v hišnem predalčniku, ni utemeljena. Ni namreč pomembno, kdaj je bilo tožnici puščeno pismo v hišnem predalčniku, temveč je bistveno, da na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP velja vročitev za opravljeno že z dnem preteka 15 dnevnega roka,1 to je v obravnavanem primeru dne 30. 11. 2017, ko je nastopila fikcija vročitve. Tožena stranka je zato pravilno ugotovila, da je tožničina pritožba, vložena dne 18. 12. 2017, prepozna.

9. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, dejansko stanje pa med strankama ni sporno, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

1 Tako je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS, na primer v sklepih št. I Up 406/2013 z dne 9. 4. 2014, I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015, I Up 142/2018 z dne 10. 10. 2018, I Up 177/2018 z dne 7. 11. 2018.