Jedro

Sestava skupine, za katero se z odločbo (najmanj za tri leta) odobri priprava skupinskega davčnega obračuna, je vezana na odločbo o odobritvi in s tem določena kot obvezna in nespremenljiva. Obdavčenje na podlagi skupinskega davčnega obračuna pomeni davčno ugodnost, za katere pridobitev in ohranitev morajo davčni zavezanci izpolnjevati v zakonu določene pogoje. Čim ti v času, za katerega je ugodnost odobrena, pogojev več ne izpolnjujejo, ugodnost v celoti izgubijo, s čemer nastopi obveznost naknadnega obračuna in plačila davka. S prenehanjem posameznega člana skupine preneha skupina, na katero se odobritev nanaša.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Posebnega davčnega urada z dne 5. 2. 2002, s katero je prvostopni organ tožeči stranki v ponovljenem postopku na podlagi odločitve tožene stranke o delni odpravi druge alinee II. točke izreka odločbe z dne 14.5.2001 (ob ugotovitvi, da je tožeča stranka davčni dolg že vplačala) ponovno odmeril davek od dobička pravnih oseb za leto 1999, na podlagi dokončne ugotovitve navedene odločbe, da je skupina davčnih zavezancev AAA d.d., A, BBB d.o.o. B, CCC, d.o.o., A in DDD d.o.o., C, kateri je bila z odločbo z dne 25.3.1999 odobrena priprava skupinskega davčnega obračuna za leto 1998, 1999 in 2000, razpadla pred potekom treh let in sicer 24.10.2000, ker je bila navedenega dne družba BBB d.o.o. B izbrisana iz sodnega registra. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe potrjuje odločbo organa prve stopnje kot pravilno in zakonito, pritožbeni ugovor napačne uporabe določb 200. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.18/96 do 108/99, v nadaljevanju: ZDavP) pa zavrača kot neutemeljen. Svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da je skupina davčnih zavezancev, kateri je bila z odločbo z dne 25.3.1999 odobrena priprava skupinskega davčnega obračuna za leta 1998, 1999 in 2000, razpadla pred potekom treh let, ker je dne 24.10.2000 (zaradi prenehanja ene od članic skupine (družbe BBB, d.o.o.) prišlo do spremembe sestave skupine. Iz določb 200. člena ZDavP izhaja, da je sestava skupine vezana na odločbo o odobritvi. Da je sestava skupine s tem določena kot obvezna in nespremenljiva, izhaja iz tiste zakonske določbe, ki ureja plačilo razlike, ki nastane zaradi spremembe obdavčenja v skupini (šesti odstavek 200. člena ZDavP). Sprememba je po isti zakonski določbi možna le v primeru, če se posamezen član skupine naknadno opredeli za posamično obdavčenje.

Tožeča stranka odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Predlaga združitev in skupno obravnavanje s tožbami, ki jih je vložila zoper odločbi tožene stranke v zvezi z odmero davka od dobička pravnih oseb za leti 1998 in 2000 na isti dejanski in pravni podlagi. Sicer pa tožbo utemeljuje s sklicevanjem na svoje tožbene ugovore zoper odločbo tožene stranke z dne 27.12.2001. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v celoti odpravi, posledično pa odloči, da se z njo naložene in izterjane obveznosti tožeči stranki vrnejo skupaj z zamudnimi obrestmi. V tožbi zoper odločbo tožene stranke z dne 27. 12. 2001, na katero se v utemeljitvi tožbe sklicuje, tožena stranka vztraja na ugovoru napačne uporabe 200. člena ZDavP. Kot nesporne potrjuje dejanske ugotovitve davčnega organa o odobritvi skupinskega davčnega obračuna ter o izbrisu družbe BBB d.o.o. iz sodnega registra. Družba je bila iz sodnega registra izbrisana po uradni dolžnosti zaradi neuskladitve po 1. in 2. odstavku 580.člena Zakona o gospodarskih družbah, ki po 37. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij predstavlja razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. ZDavP v nobenem od členov, ki zadevajo plačevanje davka od dobička pravnih oseb na osnovi skupinskega obračuna, ne predvideva posledic - plačila razlike za preostale člane v skupini, v primeru, ko se nad članom skupine opravi likvidacija, stečaj, izbris iz sodnega registra po uradni dolžnosti. V šestem odstavku 200. člena izrecno navaja, da mora vsak član skupine plačati razliko ob dveh pogojih: - da se posamezni član naknadno opredeli za posamično obdavčenje, - da je prišlo do spremembe obdavčenja v skupini. Pomembna je torej izražena volja posameznega člana skupine za posamično obdavčenje, o kateri pa v primeru izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti ni mogoče govoriti. Davčni organ povsem samovoljno ne dopušča nobene možnosti za spremembo skupine iz drugih razlogov, kot tistih, ki so navedeni v šestem odstavku 200. člena ZDavP in kljub temu, da v obrazložitvi odločbe vseskozi navaja, da so drugi člani skupine zavezani za plačilo razlike, ki je nastala zaradi spremembe obdavčenja v skupini zaradi naknadne opredelitve posameznega člana za posamično obdavčenje, je navedeno zakonsko dikcijo uporabil tudi pri odločanju v primeru skupinskega davčnega obračuna, ko je član skupine prenehal poslovati, ker je bil izbrisan iz sodnega registra po uradni dolžnosti. Davčni organ je torej napačno uporabil zakon in hkrati napravil napačen sklep o dejanskem stanju, saj je prenehanje člana skupine zaradi izbrisa iz sodnega registra po uradni dolžnosti izenačil z izstopom iz skupine zaradi naknadne opredelitve za posamično obdavčenje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja na pravilnosti in zakonitosti svoje odločitve in predlaga zavrnitev tožbe.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku prijavil z vlogo z dne 4.6.2002. Predlogu tožeče stranke za združitev vseh zadev v skupno obravnavanje, sodišče v obravnavani zadevi, zaradi drugačne procesne situacije ni sledilo.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi dejansko stanje ni sporno. Kot poudarja tožeča stranka dejanske ugotovitve o odobritvi skupinskega davčnega obračuna in o izbrisu ene od članic skupine iz sodnega registra pred potekom triletnega obdobja, za katero je bila priprava skupinskega davčnega obračuna s strani davčnega organa odobrena. Na navedeni nesporni dejanski podlagi pa je po presoji sodišča tožena stranka določbo 200. člena ZDavP uporabila pravilno. Tudi po presoji sodišča navedene zakonske določbe ni mogoče razumeti drugače, kot jo razume tožena stranka, da je namreč sestava skupine, za katero se z odločbo (najmanj za tri leta) odobri priprava skupinskega davčnega obračuna, vezana na odločbo o odobritvi in s tem določena kot obvezna in nespremenljiva. Obdavčenje na podlagi skupinskega davčnega obračuna pomeni davčno ugodnost, za katere pridobitev in ohranitev morajo davčni zavezanci izpolnjevati v zakonu določene pogoje. Čim ti v času, za katerega je ugodnost odobrena, pogojev več ne izpolnjujejo, ugodnost v celoti izgubijo, s čemer nastopi obveznost naknadnega obračuna in plačila davka. S prenehanjem posameznega člana skupine preneha skupina, na katero se odobritev nanaša. Stališče tožeče stranke, da tožena stranka v izpodbijani odločbi prenehanje člana skupine izenačuje z izstopom iz skupine na podlagi naknadne opredelitve za posamično obdavčenje, je neutemeljeno. Tožena stranka namreč s sklicevanjem na določbo 6. odstavka 200. člena ZDavP utemeljeno poudarja le, da je izstop iz skupine na tej podlagi edini dopusten način spremembe skupine, ne pa, kot odločbo očitno napačno (skladno z lastnim razumevanjem, obrazloženim v tožbi) razume tožeča stranka, da je navedena določba edina podlaga za naknadni obračun davka od dobička pravih oseb. Podlaga za naknadno obdavčenje je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tudi po presoji sodišča vsaka sprememba, katere posledica je prenehanje z odločbo davčnega organa odobrene skupine in s tem izguba odobrene davčne ugodnosti.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, sodišče pa tudi ni našlo kršitev procesnega zakona, je svojo odločitev oprlo na določbo 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00).