Jedro

Ker v obravnavanem primeru Agencija pred meritorno obravnavo predloga X. d.o.o., za rešitev spora, vloženega po 92. členu ZEKom-a, ni preverila, ali je le-ta vložen pravočasno, na kar utemeljeno opozarja tožeča stranka, je s tem kršila določbe postopka, kar bi v primeru prepozno vloženega predloga lahko vplivalo na odločitev, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se 1. točka odločbe Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, št. 0601-1/2009/13 z dne 4. 8. 2009 odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne temu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15-ih dneh povrniti stroške postopka v znesku 20,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Agencija je z izpodbijano 1. točko odločbe ugodila predlogu družbe X. d.o.o. tako, da je tožeča stranka dolžna odpisati po računu št. RM08-076415 z dne 10. 11. 2008 znesek v višini 27,90 EUR, po računu št. RM08-150484 z dne 5. 12. 2008 znesek v višini 22,050 EUR, po računu št. RM09-067938 z dne 7. 1. 2009 znesek v višini 22,735 EUR, po računu št. RM09-144557 z dne 5. 2. 2009 znesek v višini 24,18 EUR in po računu št. RM09-224685 z dne 5. 3. 2009 znesek v višini 25,20 EUR.

Tožeča stranka zoper 1. točko navedene odločbe vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, ker je tožena stranka povsem prezrla in ni upoštevala neobstoja formalnih pogojev po 92. členu Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007-UPB1, 102/2007-ZDRad, v nadaljevanju ZEKom). Zato bi morala tožena stranka predlog za reševanje spora v skladu s 1. odstavkom 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP) s sklepom zavreči kot prepoznega, saj je bil podan po preteku roka iz 92. člena ZEKom. Ne le, da je bil navedeni predlog vložen prepozno, pa tudi ni bil izpolnjen formalni pogoj iz 92. člena ZEKom, po katerem ima vsak končni uporabnik pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovem izvajanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Ta pravica uporabnika, ki je procesni predpogoj za posredovanje predloga toženi stranki, ni bila izkoriščena s strani predlagatelja, kar je bilo toženi stranki znano oziroma je bila dolžna ugotoviti iz listinske dokumentacije. Glede na navedeno je tožena stranka v nasprotju s formalnimi pogoji iz 92. člena ZEKom z izpodbijano odločbo meritorno odločala. Glede na navedeno predlaga naslovnemu sodišču, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odpravi ter ji povrne stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo najprej opozarja, da je bil predlog za rešitev spora dejansko vložen že 27. 2. 2009 po elektronski poti. Res pa je, da je bil slednji na podlagi poziva toženke nato dopolnjen z dopolnitvijo vloge, ki je bila priporočeno oddana na pošto dne 16. 3. 2009. Dopolnitvi je predlagatelj predložil tudi vso zahtevano dokumentacijo, med drugim tudi dopis tožnika št. 12561/08-EP, v katerem ga ta obvešča, da njegovi reklamaciji oziroma zahtevku po nadaljnjem gostovanju v omrežju operaterja Y. ne more ugoditi. Prav ta dokument pa je toženka štela kot zadnji odgovor operaterja. Res je, da je bil na tem dokumentu kot datum naveden 26. 11. 2008, vendar pa to avtomatično še ne pomeni, da je bil tega dne dokument predlagatelju tudi dejansko posredovan, še manj pa dokazuje, je predlagatelj ta dokument tega dne v resnici tudi prejel. Povsem mogoče bi na primer bilo, da bi tožeča stranka dokument št. 12561/08-EP pozabila oddati na pošto ali pa da je pri sestavi dopisa prišlo do nenamerne napake pri zapisu datuma. Da se v poslovnem svetu subjekti izognejo tovrstnim dvomom in špekuliranjem glede datumov, dokumente, od prejema katerih teče rok za opravo kakšnega dejanja, praviloma pošiljajo tako, da je vedno mogoče preveriti, kdaj so bili oddani na pošto oziroma kdaj jih je naslovnik dejansko prejel. Tožeča stranka v skladu z ustaljeno prakso ni ravnala, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, kdaj je predlagatelj dopis št. 12561/08-EP dejansko prejel. Posledično tudi ni bilo mogoče preveriti, ali je bil predlog za rešitev spora vložen v roku iz 129. člena ZEKom. Tožena stranka je zato pri presoji tega vprašanja štela, da je bil predlagateljev predlog vložen pravočasno. Če bi ravnala drugače in bi zapisan datum na dopisu štela kot trenutek pričetka teka 15-dnevnega roka, bi s tem nesorazmerno posegla v predlagateljeve procesne pravice, da je zoper odločitev operaterja sprožila spor pred toženo stranko. Tako ravnanje bi bilo v nasprotju z nameni zakonodajalca, ki je v ZEKom toženi stranki naložil še posebno skrb za pravice končnih uporabnikov (1. odstavek 2. člena) in 6. odstavek 120. člena ZEKom. Po drugi strani pa je tožeča stranka ves čas upravnega postopka imela možnost opozoriti na (domnevno) prepozno vložen predlog ter po potrebi predlagati ustrezne dokaze (npr. izpisek iz poštne knjige, če že ne razpolaga s poštno povratnico). Ker teh dejstev ni navajala med ugotovitvenim postopkom in svoje neaktivnosti tudi ni z ničemer opravičila, tožena stranka sodišču predlaga, da tovrstne navedbe, ki jih tožeča stranka podaja šele v tožbi, šteje kot nedovoljeno novoto v skladu z določbami 52. člena ZUS-1. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri vseh svojih navedbah in ponovno poudarja, da je tožena stranka dolžna predlog za reševanje spora podvreči predhodnemu preizkusu z namenom, da preveri, če so izpolnjene vse procesne predpostavke za začetek postopka, kar je tožena stranka v obravnavanem primeru povsem opustila. Zato ni možno govoriti o uveljavljanju novot v predmetni tožbi, kot to navaja tožena stranka v svojem odgovoru. V izogib dvomu glede pravočasnosti vloženega predloga za reševanja spora pa kot dokaz še prilaga poizvednico, iz katere izhaja, da je bil zadnji odgovor tožene stranke predlagatelju vročen 3. 12. 2009, iz česar izhaja, da je bil predlog za reševanje spora, ki ga je tožena stranka prejela 27. 2. 2009, prepozen.

Tožeča stranka se v pripravljalni vlogi ponovno sklicuje na nedopustno tožbeno novoto in izpostavi dvom, ali je poizvednica obstajala že v času odločanja pred toženo stranko.

Stranka z interesom X. d.o.o. v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka strankam ne nudi dosegljivosti v okviru pogojev, opozarja pa tudi na neprimeren odnos tožeče stranke do zakonodajnih inštitucij in namen zavlačevanja postopkov.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je Agencija ravnala pravilno, ko je meritorno obravnavala predlog družbe X. d.o.o. za reševanje spora zoper operaterja - tožečo stranko, ne da bi pred tem preverila, ali so za obravnavo le-tega sploh podani formalni pogoji.

Prvi odstavek 92. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007-UPB1, v nadaljevanju ZEKom) določa, da ima vsak končni uporabnik pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Drugi odstavek navedenega člena med drugim določa, da mora končni uporabnik ugovor vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se šteje, da je ugovor pravočasen tudi, če je vložen zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če operater v 15 dneh po prejemu ugovora temu ne ugodi oziroma o njem ne odloči, lahko končni uporabnik v 15 dneh po prejemu neugodne rešitve svojega ugovora oziroma po preteku 15-dnevnega roka od njegove vložitve vloži predlog za rešitev spora na agencijo, ki ga obravnava po postopku iz 129. člena tega zakona (4. odstavek 92. člena ZEKom). ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 do 65/08), ki se v skladu z določbo 4. odstavka 129. člena ZEKom-a v zvezi s 4. odstavkom 92. člena ZEKom-a uporablja v tem postopku, saj z določbami ZEKom-a ni drugače določeno, v 3. točki 1. odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če ni bila vložena v predpisanem roku. Navedeno pomeni, da mora organ, pred meritorno obravnavo, vsako zahtevo preizkusiti, ali so sploh podani pogoji za obravnavanje le-te in pravočasnost zahteve vsekakor je eden od elementov, ki jih mora organ preizkusiti. Če takšnih pogojev namreč ni, jo mora organ zavreči in je ne sme meritorno obravnavati. Iz citiranih določb ZEKom-a je razvidno, da so za vložitev predloga za rešitev spora na Agencijo, za kar je v obravnavani zadevi šlo, določeni materialni roki, katerih zamuda pomeni prekluzijo (izgubo pravice). Glede na navedeno bi morala Agencija, po presoji sodišča, pred meritornim odločanjem o predlogu X. d.o.o., preveriti, ali so za obravnavo predloga sploh podane procesne predpostavke, med drugim tudi, ali je podan pravočasno ter po potrebi v zvezi s tem opraviti ustrezne poizvedbe. Glede na določene materialne roke ni namreč mogoče prepustiti Agenciji, da se sama odloča, ali bo preverjala pravočasnost predloga ali ne, oziroma da bi kot prepozen zavrgla le predlog, za katerega bi bili predloženi dokazi o prepoznosti vloženega predloga. V takšnem primeru bi bili tisti, ki bi prepozno vložili predlog, pa bi bili o tem dokumentaciji priloženi tudi dokazi, v slabšem položaju, kot tisti, ki bi predlog tudi prepozno vložili, pa dokazi o tem ne bi bili priloženi dokumentaciji. Ker mora, glede na povedano, na obstoj procesnih predpostavk organ paziti po uradni dolžnosti, tožena stranka ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na nedovoljene tožbene novote. Ni pa utemeljen ugovor tožeče stranke, da v obravnavanem primeru predlagatelj pred vložitvijo predloga na Agencijo ni vložil ugovora na operaterja, saj iz spisa izhaja, da je X. d.o.o. na operaterja - tožečo stranko reklamacijo podal ter nanjo dne 26.11.2008 prejel tudi odgovor.

Ker v obravnavanem primeru Agencija pred meritorno obravnavo predloga X. d.o.o., za rešitev spora, vloženega po 92. členu ZEKom-a, ni preverila, ali je le-ta vložen pravočasno, na kar utemeljeno opozarja tožeča stranka, je s tem kršila določbe postopka, kar bi v primeru prepozno vloženega predloga lahko vplivalo na odločitev, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka. Sodišče je zato v skladu s 3. točko 1. odstavka in 3. odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odločba US, 107/09 – odločba US, ZUS-1) odločilo, kot izhaja iz izreka sodbe. Agencija bo morala v ponovnem postopku, pred meritorno obravnavo predloga X. d.o.o. za rešitev spora, preveriti, ali so za obravnavo predloga podane procesne predpostavke.

Glede na takšno odločitev je sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 tožeči stranki priznalo tudi prijavljene stroške v višini 20 EUR.