6. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Antona Jurce iz Ljubljane na seji dne 6. aprila 2006

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega in šestega odstavka 100.e člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 in Uradni list RS, št. 59/96, 45/99 in 52/2000) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 226. in 228. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04 in 102/04 – ur. p. b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija tretji in šesti odstavek 100.e člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO), ki sta bila uveljavljena s 4. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 45/99 ZGO-C). Gre za določbi, ki urejata prilagoditev na nove izobrazbene pogoje za tiste posameznike, ki so do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 59/96 – ZGO-B), to je do 9. 11. 1996 izpolnjevali pogoje za opravljanje del odgovornega projektanta.

2.Pobudnik izpodbija tudi 226. in 228. člen Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Člen 226 ZGO-1 ureja uskladitev določb o imenikih pooblaščenih inženirjev, 228. člen ZGO-1 pa je prehodna določba, ki ureja uskladitev pogojev za opravljanje projektantskih storitev z veljavno ureditvijo.

3.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes z navedbami, da je diplomant Srednje elektrotehniške šole, da je leta 1978 opravil strokovni izpit in da opravlja naloge pooblaščenega inženirja že od leta 1964. Dne 6. 3. 2003 naj bi pri Inženirski zbornici Slovenije vložil zahtevo za vpis v članstvo in v imenik pooblaščenih inženirjev, ki pa naj bi bila zavrnjena na podlagi 226. in 228. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Zatrjuje, da navedeni določbi ZGO-1 temeljita na 100.e členu ZGO, zato izkazuje interes za presojo vseh navedenih določb. Meni, da so izpodbijane določbe v delih, kjer vežejo pravico opravljati delo odgovornega projektanta na pravočasno in v izredno kratkem trimesečnem roku vloženo zahtevo za vpis v imenik odgovornih projektantov, v neskladju z 2., s 14., z 49. in s 74. členom Ustave. Navaja, da je pogojevanje (ponovnega) imenovanja za odgovornega projektanta s pravočasno vložitvijo zahteve za vpis v ustrezen imenik oziroma s pravočasnim vpisom v ta imenik v neskladju z Ustavo. Meni, da je lahko edini pogoj za odgovornega projektanta usposobljenost za določena dela ali poklic. Ker je pobudnik pred 9. 11. 1996 že bil imenovan za odgovornega projektanta, naj bi izpodbijane določbe posegale v njegove že pridobljene pravice (2. člen Ustave) in mu onemogočale nadaljnje delo (49. in 74. člen Ustave). Ker v skladu z direktivami Evropske unije za opravljanje del odgovornega projektanta ni treba izpolnjevati tako strogih pogojev, kot jih določata 100.e člen ZGO in 228. člen ZGO-1, naj bi bil pobudnik v neenakopravnem položaju v primerjavi z državljani Evropske unije (drugi odstavek 14. člena Ustave).

4.Državni zbor v odgovoru navaja, da je pobuda za oceno ustavnosti tretjega in šestega odstavka 100.e člena ZGO-1 brezpredmetna, ker sta navedeni določbi 1. 1. 2003 prenehali veljati, pa tudi zato, ker je Ustavno sodišče o ustavnosti navedenih določb že odločalo (sklep št. U-I-176/99 z dne 19. 10. 2000, OdlUS IX, 242). Opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-14/97 (Uradni list RS, št. 83/98 in OdlUS VII, 204). V zvezi s pobudo za oceno ustavnosti šestega odstavka 228. člena ZGO-1 navaja, da bi bil pobudnik že lahko vpisan v imenik, če bi izkoristil možnost, da bi se, tako kot drugi tehniki in inženirji, vpisal vanj pred 1. 1. 2003 ali na podlagi ZGO-B ali na podlagi ZGO-C. Ker je pobudnik vložil zahtevo za vpis po 1. 1. 2003 je Inženirska zbornica Slovenije kot organ prve stopnje njegovo zahtevo zavrnila, saj pobudnik ni izpolnjeval pogojev (ustrezne stopnje izobrazbe) po 126. členu ZGO-1. Meni, da je imel pobudnik od 1. 11. 1996 do 31. 12. 2002 možnost, da bi se po takrat veljavnem ZGO vpisal v imenik pooblaščenih inženirjev po 26.c členu ZGO, vendar pod pogoji, ki jih je določal 100.e člen ZGO. To naj bi po mnenju ministrstva pomenilo, da bi sedaj izpolnjeval pogoje za odgovornega projektanta. Navaja tudi, da dejstvo, da pobudnik po uveljavitvi ZGO-B ni izkoristil možnosti, da bi se vpisal v imenik ali pridobil ustrezno izobrazbo in opravil ustrezen dopolnilni strokovni izpit, ne pomeni, da pobudnik ne bi mogel več nastopati kot odgovorni vodja del oziroma nadzornik pri gradnjah ali da ne bi mogel več izdelovati projektne in tehnične dokumentacije. Pomenilo naj bi le, da ne more biti odgovorni vodja del ali odgovorni nadzornik pri gradnji zahtevnih objektov in da pri izdelavi projektne dokumentacije ne more nastopati kot odgovorni projektant.

B. – I.

5.ZGO je z uveljavitvijo ZGO-1 (1. 1. 2003) prenehal veljati. O ustavnosti predpisa, ki ne velja več, odloča Ustavno sodišče le, če so izpolnjeni pogoji iz 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Zato mora v takih primerih pobudnik izkazati pravovarstveno potrebo.

6.Pobudnik napačno razume določbo šestega odstavka 228. člena ZGO-1, ko navaja, da ta temelji na tretjem in šestem odstavku 100.e člena ZGO. Šesti odstavek 228. člena ZGO-1 se nanaša na posameznike, ki so bili pred 9. 11. 1996 imenovani za odgovorne projektante v skladu s tretjim odstavkom 28. člena ZGO ali so pred tem datumom kot poklic opravljali dejavnost projektiranja v skladu z 79. členom navedenega zakona. Navedeni posamezniki izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta tudi po ZGO-1, če so pred dnem uveljavitve tega zakona (torej pred 1. 1. 2003) pri pristojni inženirski zbornici vložili zahtevo za vpis v posebni imenik odgovornih projektantov, ki je bil uveden s spremenjenim 100.e členom ZGO, se v ta imenik tudi vpisali ter v roku petih let po vpisu opravili dopolnilni strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov. Gre torej za prehodno določbo, ki le ohranja položaj tistim posameznikom, ki so bili imenovani za odgovornega projektanta na podlagi tretjega odstavka 100.e člena ZGO pred 1. 1. 2003, torej pred začetkom veljavnosti ZGO-1.

7.Pobudnik navaja, da je vložil zahtevo za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev 6. 3. 2003. Pobudnik ne zatrjuje, da bi tudi pred 1. 1. 2003 (to je v času veljavnosti 100.e člena ZGO) že kdaj vložil zahtevo za vpis v imenik, pa bi bila ta zavrnjena. Ker pobudnik ni izkazal, da ima odprt sodni postopek, v katerem bi bila uporabljena izpodbijana določba 100.e člena ZGO, se njegov položaj z morebitno ugotovitvijo neustavnosti navedene določbe ne bi izboljšal. Glede na navedeno niso izpolnjene procesne predpostavke za oceno ustavnosti 100.e člena ZGO. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo.

B. – II.

8.Pobudnik neskladje šestega odstavek 228. člena ZGO-1 s členi 2, 49 in 74 Ustave utemeljuje z navedbami, da je pogojevanje (ponovnega) imenovanja za odgovornega projektanta s pravočasno vložitvijo zahteve za vpis v ustrezen imenik oziroma s pravočasnim vpisom v ta imenik v neskladju z Ustavo. Pobudnik ne nasprotuje zvišanju izobrazbenih pogojev za odgovornega projektanta oziroma zahtevi po opravljanju dopolnilnega izpita. Nasprotuje le temu, da Zakon pridobitev oziroma ohranitev položaja odgovornega projektanta veže na izpolnitev določenih časovno omejenih postopkovnih zahtev (vložitev zahteve za vpis in sam vpis v ustrezen imenik). Iz takšnih njegovih navedb in navedbe, da je lahko edini pogoj za odgovornega projektanta usposobljenost za določena dela ali poklic, je razvidno, da pobudnik na splošno nasprotuje kakršnikoli določitvi rokov oziroma postopkovnih dejanj, od katerih je odvisno imenovanje za odgovornega projektanta. Pobudnik pa ne utemelji, zakaj naj bi bila določitev takšnih pogojev v neskladju z navedenimi določbami Ustave, zato Ustavno sodišče teh navedb ni moglo preizkusiti. Pavšalna in kot takšna očitno neutemeljena je tudi navedba pobudnika, da je v neenakopravnem položaju v primerjavi z državljani Evropske unije (drugi odstavek 14. člena Ustave), katerim v skladu z direktivami Evropske unije za opravljanje del odgovornega projektanta ni treba izpolnjevati tako strogih pogojev kot jih določa 228. člen ZGO-1.

9.Pobudnik zatrjuje, da so tudi 226. člen ter prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 228. člena ZGO-1 v neskladju z Ustavo. Svojih očitkov ne utemelji, zato jih Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

10.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Prvo točko izreka je sprejelo s šestimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Wedam Lukić. Drugo točko izreka je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj