Jedro

Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, mora biti obrazložen. Zato, da je šteti ugovor kot utemeljen, pa ne zadošča zgolj predlaganje dokazov, temveč mora te dokaze dolžnik tudi priložiti ugovoru.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dovolilo zoper dolžnika izvršbo zaradi izterjave 2,307.382,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi z ocenitvijo in prodajo nepremičnine stanovanja št. 96 v L...

Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil pravočasen ugovor. Navaja, da se predlog za izvršbo in s tem tudi izpodbijani sklep sklicujeta na listine v tujem jeziku, za katere niso priloženi ustrezni prevodi.

Sodišče je zato zagrešilo bistveno kršitev določb postopka in že zato je potrebno sklep razveljaviti. Sicer pa dolžnik navaja, da je posojilodajalcu posojilo vračal in je zamudil le obroka za junij in september 1996 in za september in december 1997. Samo za 13.423,29 DEM je zato upnik lahko plačal za dolžnika. Razen tega pa si je upnik z dolžnikovega žiro računa v mesecu juliju 1997 prisvojil še 220.000,00 SIT in ta znesek z zamudnimi obrestmi uveljavlja dolžnik v pobot z upnikovo terjatvijo do njega. Dolžnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

V odgovoru na ugovor upnik predlaga naj sodišče izpodbijani sklep vzdrži v veljavi.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, zato ga je v skladu z določbo drugega odst. 54. čl. ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Po proučitvi zadeve je prišlo pritožbeno sodišče do prepričanja, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen. ZIZ v drugem odst. 53. čl. izrecno določa, da mora biti ugovor obrazložen in da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje ter predložiti dokaze, ker se sicer ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik pa v ugovoru zgolj pavšalno zatrjuje, da je posojilodajalcu posojilo vračal in da je zamudil le obroka za junij in september 1996 ter obroka za september in december 1997. Ugovoru ni priložil nobenih dokazov za svoje trditve ter zgolj navaja, kateri dokazi naj bi se izvedli, na kar utemeljeno opozarja upnik v odgovoru na ugovor. Pri takem položaju ni pomislekov, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor neutemeljen.

Glede na pritožbene navedbe pritožbeno sodišče le še pripominja, da dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo, ker da se predlog za izvršbo in izpodbijani sklep sklicujeta na listine v tujem jeziku, za katere niso priloženi ustrezni prevodi. Sklep o izvršbi se sklicuje le na sporazum, sklenjen pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enoti v Ljubljani in so drugačne trditve dolžnika v ugovoru protispisne. Pritožbeno sodišče v postopku in sklepu sodišča prve stopnje tudi ni ugotovilo nobenih po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti glede na določbo drugega odst. 365. čl. ZPP/77. Neutemeljeno pritožbo je zato zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo (2. tč. 380. čl. ZPP/77 v zvezi s prvim odst. 498. čl. ZPP in v zvezi s 15. čl. ZIZ).