Jedro

Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik opozarja na pogodbeno vrednost nepremičnine ob nakupu v letu 2022, niso pravno relevantne. Pogodbena cena je rezultat volje pogodbenih strank in odraz takratnih tržnih razmer, ki pa se lahko razlikujejo od sedanjih. Zato je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje, s katerim sta se udeleženca seznanila in sta imela nanj možnost podati pripombe.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v ... (v nadaljevanju: sodišče) je razdelilo solastno premoženje udeležencev na način, da je nasprotni udeleženec pridobil v last in posest parc. št. 230/6, k. o. ..., predlagatelju pa je dolžan plačati znesek v višini 4.425,40 EUR. Ta znesek mu je dolžan izplačati najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe, skupaj s pripadajočimi obrestmi.

2.Nasprotni udeleženec soglaša z načinom razdelitve solastnega premoženja, ne pa z odločitvijo, da je dolžan predlagatelju plačati 4.425,40 EUR. Odmerjeni znesek je previsok. Zato vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da znesek zniža. Podrejeno predlaga, da se sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadeva sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožbenemu sodišču očita, da ni pojasnilo ugotovitev o jasnosti in razumljivosti izvedenskega mnenja ter njegove dopolnitve. V postopku je podal pripombe, do katerih pa se sodišče ni opredelilo. Iz mnenja in njegove dopolnitve ne izhaja, kako je bilo upoštevano dejstvo, da večinski del gozda ni ustrezno negovan. Prav tako ni mogoče trditi, da je v gozdu prevladujoča bukev. Ta predstavlja le 63 %, ostalo pa so drugi listavci. Sklicuje se na pogodbo z 20. 4. 2022, s katero je pridobil na sporni nepremičnin delež v višini 2/3. Kupnina za ta delež je znašala 6.488,86 EUR, vrednost celotne nepremičnine pa 9.733,29 EUR. Upoštevati bi bilo treba, da je gozdno vlako naredil na svoje stroške v času od podaje predloga predlagatelja. Zato je vrednost nepremičnine višja. Ta strošek bi se moral odšteti od vrednosti nepremičnine. Vrednost nepremičnine je nižja tudi glede na podatke, dostopne na portalu E-prostor. Sodišče bi se zato moralo opredeliti do ustreznosti metode, ki jo je izbral izvedenec.

3.Pritožba je bila vročena v odgovor predlagatelju. Ta se je nanjo odzval. V odgovoru pritrjuje naziranjem in zaključkom sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Postopek delitve solastnine urejajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), materialne določbe glede delitve pa vsebuje Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 70. členu. Sodišče je odločitev oprlo na drugi in peti odstavek prej navedenega člena. Solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če stvar v celoti pripada solastniku, mora preostalim solastnikom plačati sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče.

6.Med udeležencema sam način delitve ni sporen. Tudi pritožnik soglaša s tem, da postane lastnik celotne nepremičnine parc. št. 230/6, k. o. ... . Oporeka pa višini zneska, ki ga mora plačati predlagatelju za njegov 1/3 delež.

7.Sodišče je višino denarne vrednosti povzelo iz izvedenskega mnenja sodnega cenilca za gozdarsko stroko. Ta je parcelo ocenil na 13.276,15 EUR. Predlagatelj ima enotretjinski delež, zato mu je nasprotni udeleženec dolžan plačati 4.425,40 EUR.

8.Nasprotni udeleženec je imel v postopku možnost podati pripombe na mnenje sodnega cenilca gozdarske stroke. Te možnosti se je tudi poslužil. Cenilec je v dopolnitvi mnenja odgovoril na vse njegove pripombe. Nasprotni udeleženec je na zadnjem naroku (17. 4. 2024) podal dodatne pripombe na dopolnjeno mnenje. Sodišču je predlagal, da samo presodi o potrebnosti dodatne cenilčeve opredelitve.

9.Sodišče je zaključilo, da je izvedensko mnenje skupaj z dopolnitvijo zelo jasno in razumljivo. Menilo je, da dodatne razjasnitve o vrednotenju nepremičnine niso potrebne. Res je opredelitev sodišča glede višine skopa, vendar pa je preizkus sodne odločbe še vedno mogoč.

10.Pritožbeni očitek v zvezi z (ne)negovanostjo gozda je neutemeljen. Cenilec je mnenje izdelal glede na stanje konkretne nepremičnine. Iz njegovih odgovorov izhaja, da je upošteval (tudi) pregledovalnik Zavoda za gozdove Slovenije in podatke preveril s podatki rastiščnogojitvenega razreda. Nato je podatke preveril še s terenskim ogledom gozda. Tako mnenje kot njegova dopolnitev izkazujeta, da je pri oceni upošteval (tudi) negovanost gozda. Enako velja glede ugotovitve, da je v gozdu prevladujoča bukev. Temu pritrjuje njen delež v višini 63 %. Upošteval je dejansko stanje gozda, zato ni utemeljen pritožbeni očitek - ta je sicer podan le v obliki domneve - o vprašljivosti izračuna neto donosa.

11.Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik opozarja na pogodbeno vrednost nepremičnine ob nakupu v letu 2022, niso pravno relevantne. Pogodbena cena je rezultat volje pogodbenih strank in odraz takratnih tržnih razmer, ki pa se lahko razlikujejo od sedanjih. Zato je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na izvedensko mnenje, s katerim sta se udeleženca seznanila in sta imela nanj možnost podati pripombe.

12.Izvedenec je pojasnil, da je upošteval zgrajeno gozdno infrastrukturo na dan 23. 10. 2023, ko se je vršil ogled gozda. Takrat je bila gozdna vlaka že izdelana. Pritožbeno sodišče meni, da vprašanje odmene zaradi izdelave gozdne vlake presega okvir, ki ga začrtuje ta nepravdni postopek, in je lahko predmet drugih postopkov.

13.Izvedenec je podal jasne odgovore glede ocene vrednosti nepremičnine, izhajajoče iz portala E-prostor. Pojasnil je, da množično vrednotenje nepremičnin po GURS-u ni primerno za oceno poštene tržne vrednosti gozda. Model ne upošteva značilnosti gozda, strukture in cen. Pri cenitvah gozdov se ta metoda uporablja izjemoma in le v primerih, ko to določa zakonodaja. Odgovoril je tudi na vprašanje o uporabi metode donosa. Poudaril je, da je to najpogostejša metoda pri cenitvah gozdnih zemljišč, ker temelji na dejanskih lastnostih gozdnih sestojev na ocenjevanem gozdnem zemljišču.

14.Po presoji pritožbenega sodišča mnenje in njegova dopolnitev nudita odgovore na vse pritožnikove dileme. Zato je pravilen zaključek sodišča, da sta jasna in razumljiva.

15.Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16.V nepravdnih postopkih vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (1. odstavek 40. člena ZNP-1). Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bistveno prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato udeleženca nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza: