Jedro

Dejstvo, da je dolžnik še pred izbrisom družbe iz sodnega registra predlagal začetek stečajnega postopka in ta postopek ni prišel do faze, ki bi v smislu 3. točke 1. odst. 30. čl. ZFPPod preprečevala postopek izbrisa družbe, ni ugovorni razlog, ki bi ga lahko upnik uspešno uveljavljal v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka sklepa zavrnilo ugovor dolžnika in v 2. točki izreka sklepa naložilo dolžniku, da v roku 8 dni upniku povrne 39.600,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Zoper sklep se po pooblaščenki pritožuje dolžnik zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika proti sklepu o nadaljevanju izvršbe ugodi in predlog upnika za nadaljevanje izvršbe proti njemu zavrne. V pritožbi navaja, da je upnik nadaljevanje izvršbe predlagal proti dolžniku, ker naj bi po izbrisu družbe V. d.o.o. odgovarjal za njene obveznosti. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz dejstva, da je bil dolžnik direktor družbe, poleg tega je sledilo navedbam upnika, da dolžnik ni nasprotoval izbrisnemu postopku in da ni urgiral v stečajnem postopku. Dolžnik meni, da je sklep sodišča prve stopnje napačen in da ne odgovarja za obveznosti družbe. Opozarja na odločbo ustavnega sodišča, po kateri so za obveznosti izbrisane družbe odgovorni le aktivni družbeniki. Pojasnjuje, da je kot direktor družbe skladno z določili Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod) pravočasno predlagal stečaj, vendar stečajno sodišče v roku več kot dveh let ni opravilo nobenega procesnega dejanja, zaradi česar je prišlo do izbrisa družbe po ZFPPod. Dolžnik opozarja, da se dokazovanje osebne odgovornosti družbenika običajno strne v ugotovitev, da je bil družbenik direktor in je lahko vplival na poslovanje, vendar pa je ta okoliščina le običajen način za dokazovanje odgovornosti in tega ne gre zamenjati z ureditvijo osebne odgovornosti pod predpostavko neskrbnega ravnanja. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na določeno mesto v vlogi upnika, kar je procesno napačno sestavljanje odločbe in v tem delu ni moč šteti, da so razlogi sklepa znani. Upnik je menil, da bi moral dolžnik uporabiti pravna sredstva v izbrisnem postopku. Takšno stališče je napačno, saj je razlog za razveljavitev sklepa o začetku postopka izbrisa dejstvo, da je bil nad družbo začet stečaj in torej dolžnik ni imel pravnega sredstva, da bi preprečil izbris družbe. Prav tako dolžniku ni mogoče očitati, da ni urgiral sklepa o začetku stečaja. Za to, da sodišče odloči, je potrebna vloga, ne urgenca, urgence niso niti pogoj niti zagotovilo, da bo sodišče o stvari odločilo. Dolžnik vztraja, da je izpolnil dolžnost uprave, da okoliščina, da je bil direktor, zanj ni v ničemer škodljiva in da pravno pravilo za osebno odgovornost ni dejstvo vodenja, ampak neskrbnost, opustitev dolžnosti, zloraba. Dolžnik je s predlogom za stečaj ukrepal in mu ni mogoče očitati, da je dopustil poslovanje prezadolženi družbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi z dne 11.03.2002 prvotno izdan zoper družbo V. d.o.o., ki je bila s sklepom okrožnega sodišča, z dne 11.11.2002 (objavljeno v Ur. l. RS, št. 101-102, z dne 28.11.2002) izbrisana iz sodnega registra na podlagi 35. čl. ZFPPod. Na predlog upnika je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14.09.2004 med drugim odločilo, da se izvršba nadaljuje zoper dolžnika D.Š.. Zoper takšno odločitev je dolžnik podal ugovor, z ugovornimi razlogi, ki jih povzema tudi obravnavana pritožba. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da dolžnik v svojem ugovoru ni uspel izpodbiti vloge aktivnega družbenika, ki za obveznosti družbe, ki je bila izbrisana po ZFPPod, osebno odgovarja. Dejstvo, da je dolžnik še pred izbrisom družbe iz sodnega registra predlagal začetek stečajnega postopka in ta postopek ni prišel do faze, ki bi v smislu 3. točke 1. odst. 30. čl. ZFPPod preprečevala postopek izbrisa družbe, ni ugovorni razlog, ki bi ga lahko upnik uspešno uveljavljal v izvršilnem postopku. Dejstvo je, da je bila družba po določilih ZFPPod izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije in je skladno s 4. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-135/00 (Uradni list RS, št. 93/2002) podana pravna podlaga za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe, ki niso izkazali svoje pasivne vloge v izbrisani družbi. Ker dolžnik razen uvodoma navedenega neupoštevnega razloga, ki se nanaša na vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, v ugovoru ni navedel ničesar drugega, s čimer bi izpodbijal svojo aktivno vlogo v izbrisani gospodarski družbi, je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno zavrnilo. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da zaradi sklicevanja sodišča prve stopnje na določeno mesto v odgovoru upnika na ugovor, ni moč šteti, da so razlogi sklepa v tem delu znani. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo zlasti na podatke, ki izhajajo iz sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra. Strinjanje sodišča prve stopnje z razlogi, ki jih je v svoji vlogi navedel upnik, pa ni razlog, zaradi katerega se prvostopenjske odločbe ne bi dalo preizkusiti, kot to zmotno meni pritožnik.

Ker je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobene izmed kršitev, na katere po 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).