Jedro

Dejstvo, da je v času postopka na prvi stopnji prišlo do statusnega preoblikovanja - oddelitve z ustanovitvijo nove družbe (tožene stranke, kot je opredeljena v prvostopenjski sodbi ter vloženi pritožbi), je lahko v korist le toženi stranki, zato je na njej trditveno in dokazno breme v zvezi s tem dejstvom. Tožena stranka je imela možnost dejstvo delitve (oddelitve z ustanovitvijo nove družbe) zatrjevati že v postopku na prvi stopnji, te možnosti pa ni izkoristila. Na oddelitev je prvič opozorila šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da te okoliščine brez svoje krivde ni mogla navesti že do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člen ZPP). Zato je utemeljevanje ugovora tožene stranke o pomanjkanju pasivne legitimacije z oddelitvijo in ustanovitvijo nove družbe pritožbena novota.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe (II., III. in IV. točka izreka) sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 4. 2013, poziv nazaj na delo, prijavo v obvezno zavarovanje, obračun bruto nadomestila plač in dajatev ter izplačilo neto nadomestil plač za čas do vrnitve na delo. V II. točki izreka je ugotovilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 20. 5. 2013, ampak 3. 6. 2013, zato je do tega dne toženi stranki naložilo vzpostavitev delovnega razmerja, prijavo v obvezno zavarovanje, obračun bruto nadomestila plače in dajatev ter izplačilo neto nadomestila plače. V III. točki izreka je toženi stranki naložilo izplačilo odpravnine v višini 3.303,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 6. 2013 do plačila, v IV. točki izreka pa plačilo pravdnih stroškov tožnice v višini 765,50 EUR.

Tožena stranka se pritožuje zoper sodbo, smiselno ugodilni del, iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Navaja, da tožnica ni bila zaposlena pri njej, temveč v družbi A. d.o.o., ki se je preimenovala v B. d.o.o. in C. d.o.o.. Tožena stranka ni pasivno legitimirana v tem sporu, saj je prišlo do statusne spremembe - ustanovitve nove družbe na podlagi delitvenega načrta z dne 2. 10. 2013. Z oddelitvijo tožena stranka ni prevzela nobenih obveznosti do tožnice. Zastopnik tožene stranke je na statusne spremembe opozoril že na naroku, ko je bil zaslišan kot priča. Tožena stranka ne razpolaga s presežkom čiste vrednosti prenesenega premoženja, s katerim bi lahko solidarno odgovarjala za obveznosti do tožnice.

Tožnica je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe tožene stranke ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožnik v pritožbi uvodoma sicer navaja, da vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, vendar v tem delu pritožbe ne konkretizira. Ne navede, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana in s čim jo je sodišče prve stopnje zagrešilo. Tudi sicer pritožbeno sodišče ni ugotovilo, da bi bila pri izdaji sodbe podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Ugovor (pasivne) stvarne legitimacije je materialnopravni ugovor, pri presoji katerega pride prepoved navajanja novih dejstev iz prvega odstavka 337. člena ZPP v poštev le posredno, tj. če v postopku na prvi stopnji niso bila zatrjevana vsa ustrezna dejstva, potrebna za odločitev o tem ugovoru. Dejstvo, da je v času postopka na prvi stopnji prišlo do statusnega preoblikovanja - oddelitve z ustanovitvijo nove družbe (tožene stranke, kot je opredeljena v prvostopenjski sodbi ter vloženi pritožbi), je lahko v korist le toženi stranki, zato je na njej trditveno in dokazno breme v zvezi s tem dejstvom. To zahtevata tako pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) kot tudi razpravno načelo (7. člen ZPP). Tožena stranka je imela objektivno možnost dejstvo delitve (oddelitve z ustanovitvijo nove družbe z dne 2. 10. 2013 in vpis v sodni register 23. 12. 2013) zatrjevati že v postopku na prvi stopnji, te možnosti pa ni izkoristila, kar je razvidno tudi iz zapisnika o zaslišanju zastopnika tožene stranke. Na oddelitev je tožena stranka prvič opozorila šele v pritožbi, pri tem pa ni izkazala, da te okoliščine brez svoje krivde ni mogla navesti že do konca postopka na prvi stopnji (prvi odstavek 337. člen ZPP). Zato je utemeljevanje ugovora tožene stranke o pomanjkanju pasivne legitimacije z oddelitvijo in ustanovitvijo nove družbe pritožbena novota.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP. Ker odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k boljši razjasnitvi stvari v pritožbenem postopku, tožnica na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP sama krije svoje stroške te vloge.