Jedro

Četudi bi izvirala zahtevek na plačilo kupnine in naknadno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe iz različne dejanske in pravne podlage, je združevanje dopustno, ker je za vsak kumulirani zahtevek pristojno okrožno sodišče in je za oba zahtevka predpisana ista vrsta postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) razveljavi in se v razveljavljenem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je nična kupoprodajna pogodba z dne 27.11.1992, s katero naj bi tožnica prodala solastni delež 6/20 hiše, ki stoji na parceli št. 243/78, vl.št. 2306 s pripadajočo pravico uporabe tožencema, vsakemu idealni delež do 3/20, za kupnino 2.425.729,00 SIT. Drugačen primarni zahtevek je zavrnilo, toženca pa sta nerazdelno dolžna povrniti tožnici 321.202,00 SIT njenih pravdnih stroškov v 15. dneh. Toženca sta se proti sodbi pravočasno pritožila iz vseh v zakonu predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, naj izpodbijano sodbo razveljavi, podrejeno pa, naj tožbeni zahtevek zavrne. Opozarjata, da je tožnica vložila tožbo zaradi plačila dogovorjene kupnine po pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama, kasneje pa je postavila primarni zahtevek na ugotovitev ničnosti te kupoprodajne pogodbe, prvotni tožbeni zahtevek na plačilo kupnine pa je postal podrejeni tožbeni zahtevek. Toženca menita, da sodišče takšne modifikacije ne bi smelo dovoliti. Tudi sicer pa tožnica ni opredelila vrednosti novega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti pogodbe, zaradi česar se postavlja vprašanje pristojnosti prvostopenjskega sodišča. Gre za kršitev določb pravdnega postopka. V nadaljevanju toženca opozarjata, da tožnica glede dejstev okoli ničnosti ni bila nikoli zaslišana. Zaslišana je bila samo glede prvotnega tožbenega zahtevka na plačilo kupnine, sodišče pa je tožničino izpovedbo povzelo v obrazložitev sodbe, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sicer pa toženca opozarjata, da je bila tožnica kar nekajkrat soočena z obstojem kupoprodajne pogodbe. Vročen ji je bil tudi zemljiškoknjižni sklep, ko se je pri tožnici lastnih 3/5 vpisala lastninska pravica na toženca. Toženca prilagata pritožbi kot nov dokaz kopijo izročilne pogodbe z zapisom nepravdnega sodnika z dne 24.3.1993. Ko je tožnica ugotovila, da ne bo uspela z zatrjevanjem, da je za pogodbo izvedela šele leta 1995, torej da ne bo uspela uveljavljati izpodbojnosti v 3-letnem roku, je začela zatrjevati, da gre za fiktivno, torej nično pogodbo. Toženca poudarjata, da tožnica ni dokazala, da prave volje strank za sklenitev kupne pogodbe ni bilo in da tožnica svojega dela nepremičnine ni imela namena odtujiti. Napake glede volje strank, kot jih je izpovedala tožnica, pa predstavljajo razlog za izpodbojnost pogodbe. Toženca menita, da bi moralo sodišče ugotoviti pravo voljo tožnice napram tožencu in napram toženki. Med pravdnimi strankami je obstajala volja glede prenosa lastninske pravice, ta volja pa je bila v pogodbenem odnosu med tožnico in tožencem brezplačen prenos lastninske pravice. Šlo je torej za darilno razmerje med materjo in sinom, v pogodbenem odnosu med tožnico in toženko pa je šlo za odplačni prenos lastninske pravice, torej za kupoprodajno pogodbo. Toženka je tožnici tisti del solastnega premoženja, ki je bil prenešen nanjo tudi pošteno plačala po uradni cenitvi sodnega izvedenca. Tožnica je denar od toženke prejela, saj je podpisala bančni dvižni listek. Sodišče bi moralo glede na tripartitni pogodbeni odnos v razmerju med tožnico ter tožencem uporabiti 106. člen ZOR-a, v razmerju med tožnico in toženko pa bi moralo zavrniti ta del tožbenega zahtevka. Sodišče bi torej moralo zavrniti novi tožbeni zahtevek tožnice v celoti oziroma ga sploh ne dopustiti v tej pravdni zadevi. V odgovoru na pritožbo tožencev tožnica poudarja, da sta toženca sama z odgovorom na tožbo razjasnila dejanske okoliščine sklenitve posla, ko sta navedla in priznala, da je bila sporna kupoprodajna pogodba sklenjena le navidezno zaradi pridobitve kredita. Po prejemu odgovora na tožbo je tožnica lahko brez bojazni spremenila tožbo in se toženca takšni spremembi ne moreta upirati. Kar se tiče očitka tožencev v pritožbi, da bi morala tožnica tožiti na razveljavitev pogodbe, vendar je rok za to zamudila, tožnica ta pritožbeni očitek zavrača, kajti ne bo zahtevala razveljavitve pogodbe, ki je ni oziroma je nična. Tožnica še poudarja, da pri sklenitvi navidezne kupne pogodbe ni bilo v ozadju nobene daritve, kar se tiče predložene izročilne pogodbe, pa slednja s tem postopkom nima nobene zveze. Tožnica predlaga zavrnitev pritožbe. Pritožba je utemeljena. Zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka sodišče prve stopnje ni zagrešilo s tem, da je dovolilo spremembo tožbe. Četudi bi izvirala zahtevek na plačilo kupnine in naknadno postavljeni, zdaj primarni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe iz različne dejanske in pravne podlage, bi bilo združevanje dopustno, kajti ni pomislekov, da je okrožno sodišče stvarno pristojno za vsak kumulirani zahtevek in da je za oba zahtevka predpisana ista vrsta postopka (188. člen ZPP/77). Tudi pri zahtevku na ugotovitev ničnosti pogodbe namreč predstavlja vrednost spornega predmeta znesek kupnine, ki ga je tožnica vtoževala s prvotnim zahtevkom. Pritrditi je pritožbenim navedbam tožencev, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je v sodbi o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o izpovedbah v postopku. Vendar v obravnavanem primeru takšne kršitve v sodbi ni. Res je bila sicer tožnica zaslišana kot stranka v postopku preden je postavila zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, vendar je prvostopenjsko sodišče na osnovi izpovedbe tožnice, ob oceni izpovedbe toženca prišlo do prepričanja, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena le zaradi dviga kredita in da med pravdnima strankama ni obstajala resnična volja za sklenitev kupoprodajne pogodbe. Nobenega nasprotja ni v izpodbijani sodbi o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o izpovedbah v postopku. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene uveljavljane, pa tudi ne po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pač pa toženca po mnenju pritožbenega sodišča utemeljeno očitata sodišču prve stopnje nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in v posledici tega morda utemeljeno tudi zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je na osnovi ocene izpovedb pravdnih strank zaključilo, da med pravdnima strankama ni obstajala resnična volja za sklenitev kupoprodajne pogodbe in da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena le za to, da bi toženka pridobila možnost stanovanjskega kredita, ter da zato pogodba med pogodbenima strankama nima učinka (1. odstavek 66. člena ZOR). Ob tem pritožbeno sodišče opozarja na izpovedbo toženke, da je izvedela, da je podpisala kupoprodajno pogodbo, šele v novembru 1995. Vendar toženca v pritožbi opozarjata na dejstvo, da sta tožnica in toženec, nekaj mesecev po sklenjeni kupoprodajni pogodbi z dne 27.11.1992, sklenila dne 24.3.1993 izročilno pogodbo pred nepravdnim sodnikom Temeljnega sodišča v Ljubljani in da je nepravdni sodnik tožnici izročilno pogodbo prebral. V 2. odstavku 1. člena te pogodbe pa je izrecno navedeno, da je tožnica s kupoprodajno pogodbo z dne 27.11.1992 tožencema prodala 3/5 solastne nepremičnine, kar bi lahko potrjevalo stališče tožencev, da kupoprodajna pogodba ni bila navidezna. Izročilna pogodba je nov dokaz, ki sodišču prve stopnje v postopku ni bil predložen in ga zato sodišče ni ocenilo. Bi pa utegnil biti odločilen dokaz ob oceni ostalih dokazov. Natančneje o sklepanju izročilne pogodbe pa tudi tožnica v postopku na prvi stopnji ni bila zaslišana. Izpovedala je le, da ne ve, zakaj je izročilno pogodbo podpisala, sicer pa je ni prebrala. Vendar toženca v pritožbi opozarjata, da je sodnica pogodbenima strankama (tožnici in tožencu) pogodbo prebrala in v dokaz svojim trditvam prilagata fotokopijo sodnega zapisnika v zadevi za overitev izročilne pogodbe. Sodišče prve stopnje bo le moralo v dopolnjenem dokaznem postopku vpogledati in oceniti izročilno pogodbo z dne 24.3.1993 in dodatno zaslišati predvsem tožnico, pa tudi toženca kot stranki. Zlasti tožnica bo morala natančneje pojasniti, kako je prišlo do podpisa kupoprodajne pogodbe in izročilne pogodbe, pa tudi, če med pravdnima strankama ni obstajala resnična volja za sklenitev kupoprodajne pogodbe, kot zatrjuje tožnica, kako da je tožnica potem sklenila s tožencem še izročilno pogodbo, in tudi zakaj je v izročilni pogodbi izrecno zapisano, da je tožnica solastnica nepremičnin vl.št. 2306, k.o. Karlovško predmestje le še do 4/20. Toženca zdaj v pritožbi tudi poudarjata, da je v pogodbenem odnosu med tožnico in tožencem obstajala volja za brezplačen prenos lastninske pravice in da je bilo med materjo in sinom dogovorjeno, da tožencu ne bo potrebno nič plačati in da torej kupoprodajna pogodba, kolikor se nanaša na tožnico in toženca, prikriva darilno pogodbo. Tudi v tej smeri bo moralo sodišče prve stopnje dokazni postopek z zaslišanjem tožnice in toženca kot strank dopolniti. Okoliščina, da je tožnica dvignila kupnino s hranilne knjižice, pa seveda sama po sebi ne pomeni, da je toženka tožnici svoj del kupnine tudi dejansko plačala. Sodišče prve stopnje bo torej moralo vse že izvedene in na novo izvedene dokaze skrbno oceniti (8. člen ZPP/77), potem pa znova odločiti o tožničinem tožbenem zahtevku. Odločitev sodišča prve stopnje je torej preuranjena, zato pritožbeno sodišče po razveljavitvi sodbe zadevo vrača sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka in v novo sojenje (3. odstavek 370. člena ZPP/77). V posledici razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti tudi stroškovni izrek, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržati za končno odločbo (3. odstavek 166. člena ZPP/77). Glede na določbo 1. odstavka 498. člena ZPP/99 so v tem sklepu uporabljene določbe ZPP/77.