Jedro

Prišlo je do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, kdo so dediči po pokojnem ter višino dednih deležev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem A. G. ter razglasilo kot zakonite dediče J. K., A. B., M. J. J. L., I. G., F. S., O. Z. in M. K., vsakega do 1/8 zapuščine.

Proti temu sklepu se pritožujeta udeleženki T. U. in I. M. Navajata, da sta se priglasili k dedovanju, vendar ju sodišče pri krogu dedičev ni upoštevalo. Sta sorodnici šestega kolena stranske linije po pokojni ženi zapustnika S. G., vendar sta bili v zapuščinskem postopku, ki je po navedeni tekel pred istim sodiščem pod opr. št. D 11/2008, pri dedovanju spregledani. Kljub temu, da je sklep o dedovanju po pokojni S. G. pravnomočen, ni nobenih ovir, da ju sodišče v predmetnem postopku upošteva kot dedinji. Kolikor bi bilo sporno sorodstveno razmerje med njima ter S. G., bi moralo sodišče na podlagi 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD zapuščinsko obravnavo prekiniti in ju napotiti na pravdo. Pritožnicama tako ni bila dana možnost uveljavljanja njunih pravic v predmetnem postopku in sta ne glede na vsebino sklepa o dedovanju po pokojni S. G. prizadeti v svojih pravicah. Poleg tega je prišlo v izpodbijanem sklepu do napačne določitve dednih deležev, saj iz sklepa o dedovanju po S. G. izhaja, da dedni deleži dedičev niso enaki.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v obravnavanem sklepu ugotavlja, da je bil zapustnik ob smrti poročen s S. G., ki je umrla tekom tega postopka. Po njej je bil že zaključen zapuščinski postopek opr. št. D 11/2008, v katerem so kot njeni zakoniti dediči ugotovljeni J. K. in A. B. vsak do 1/3 zapuščine ter M. J. in J. L., vsaka do 1/6 zapuščine. Nadalje sklep ugotavlja, da zapustnik ni imel potomcev, do dedovanja je bila zato upravičena njegova žena, ki je umrla med postopkom oziroma njeni zakoniti dediči ter zapustnikovi bratje in sestre kot dediči drugega dednega reda. Zato si zapuščino do polovice delijo zapustnikovi bratje in sestre, do druge polovice pa dediči pokojne žene S. G. Pritožnici sta sorodnici pokojnikove žene, ki trdita, da sta bili v zapuščinskem postopku po njej kot zakoniti dedinji spregledani, kljub temu pa menita, da v obravnavanem zapuščinskem postopku, ker sta se priglasili k dedovanju, sodita v krog zakonitih dedičev glede na sorodstveno razmerje s S. G. Če dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka (to je pred izdajo sklepa o dedovanju), pride do dedne transmisije. Primer dedne transmisije je v določbi 134. člena Zakona o dedovanju – ZD, ki določa, da v primeru, če umre dedič pred koncem zapuščinske obravnave in se ni odpovedal dediščini, preide pravica odpovedi na njegove dediče. Krog dedičev v tem primeru po presoji pritožbenega sodišča ni vezan na razglasitev dedičev v pravnomočnem sklepu o dedovanju. ZD določa, da preide zapuščina po samem zakonu (ipso iure) na dediče v trenutku zapustnikove smrti (132. člen). Sklep o dedovanju (214. člen ZD) je le deklaratorne narave. Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. V obravnavani zadevi je prišlo do situacije, ko mora sodišče namesto dedinje, ki je preživela zapustnika, a je umrla pred zaključkom zapuščinskega postopka, določiti dediče, ki vstopijo kot njeni dediči. Pri tem pa pravnomočen sklep o dedovanju po pokojni S. G. ne more poseči v pravni položaj pritožnic, v kolikor se ugotovi, da sta dejansko njeni zakoniti dedinji. Zato bi jima moralo sodišče prve stopnje omogočiti sodelovanje v obravnavanem postopku, torej ju povabiti na zapuščinsko obravnavo, nato pa ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, kdo so dediči po pokojnem A. G. ter višino dednih deležev. Ker tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 163. člena ZD. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep o dedovanju razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.