Jedro

V sporih majhne vrednosti lahko vsaka stranka vloži le po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Vloga tožene stranke z dne 21. 3. 2018 pa je bila njena druga pripravljalna vloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (453. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 5320/2017 z dne 25. 1. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka obdržalo v veljavi (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 1.097,45 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se je iz „vseh pritožbenih razlogov po ZPP“ pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek na stroške tožeče stranke. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V sporih majhne vrednosti, kot je obravnavani, lahko vsaka stranka vloži le po eno pripravljalno vlogo (452. člen ZPP). Vloga tožene stranke z dne 21. 3. 2018 pa je bila njena druga pripravljalna vloga, zato je sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo (453. člen ZPP).

6. Ugovori tožene stranke o tem, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo pravila o materialnem trditvenem in dokaznem bremenu v zvezi z izročitvijo spremljajočih listin za blago, niso relevantni. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, so bile predmet prodajne pogodbe naprave za fitnes studio, ki so bile toženi stranki izročene. Gre za glavno obveznost, zaradi katere sta pravdni stranki sklenili pogodbo in z izpolnitvijo katere se je uresničil njen namen (causa) ter realizirala bistvena pričakovanja pogodbenih strank. Vse ostale obveznosti tožeče stranke (npr. izročitev listin, dokumentacije) so le postranske akcesorne obveznosti, s katerimi tožena stranka ne more pogojevati svoje nasprotne glavne izpolnitve, da plača za izročeno opremo.

7. Ni res, da je sodišče prve stopnje zaključek o zatrjevanem gotovinskem plačilu utemeljilo le s sklicevanjem na izpovedbo zakonitega zastopnika tožeče stranke, po drugi strani pa je dokazni predlog za zaslišanje priče D., ki naj bi bil prisoten pri izročitvi gotovine, arbitrarno zavrnilo. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da D. ni zaslišalo, ker že iz navedb tožene stranke izhaja, da je bilo plačilo na roke dogovorjeno poleg plačila po računih, predmet te pravde pa je le plačilo obveznosti po računih. Zaslišanje D. tako v konkretnem primeru ni bilo potrebno, ker se z njim ne bi dokazovalo nobeno pravno odločilno dejstvo. To pa je ustavno dopusten razlog za neizvedbo dokaznega predloga.

8. Z očitkom o kršitvi 285. člena ZPP pritožnica ne uveljavlja dovoljenega pritožbenega razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člen ZPP), zato se višje sodišče do njega ni posebej opredeljevalo.

9. Glede na navedeno pritožba tožene stranke ni utemeljena. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča, ta stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP). Tudi tožeča stranka mora zato sama kriti stroške, ki so ji z njim nastali.