Jedro

Ugotovitev, da žrtev dojema določena ravnanja kot nasilje, je odločilna za presojo o potrebnosti izreka katerega od v zakonu predvidenih ukrepov.

ZPND omogoča izrek ukrepov tudi v primeru, ko povzročitelj nasilja protipravno vstopi v stanovanje žrtve ali kako drugače moti njeno mirno posest (druga alineja drugega odstavka 19. člena), vendar mora biti izkazan obstoj nasilnega ravnanja.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog, (1) da se nasprotnemu udeležencu prepoveduje vstopiti v njeno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše na naslovu ..., in navezovati stike z njo v obdobju dveh mesecev od vročitve sklepa, (2) da se mu naloži izročitev ključev vhoda v pritličju navedene stanovanjske hiše, (3) da se mu za dva meseca prepove ovirati predlagateljico pri koriščenju ali dostopu do stanovanja in ovirati obiskovanje s strani A. A., (4) da je dolžan v štirih mesecih opraviti program izobraževanja za povzročitelje nasilja in (5) da se mu v primeru ravnanja v nasprotju s sklepom sodišča izreče denarna kazen 500 EUR. Odločilo je, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

2. Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa ga spremeni in predlogu ugodi.

Ker so v 11. do 20. točki obrazložitve le povzete navedbe nasprotnega udeleženca, ne da bi se sodišče opredelilo o razlogih za zaključke, niso podani razlogi o odločilnih dejstvih in sklepa ni mogoče preizkusiti.

Bistveno je, da je predlagateljica sama izpovedala, da se ji je nasprotni udeleženec odrekel, da ji ne nudi oskrbe, h kateri se je zavezal z izročilno pogodbo, ampak jo je prepustil samo sebi, in da njeno oskrbo ovira. Vse navedeno potrjujeta izpovedba priče A. A. in poročilo o ogroženosti. Do teh dokazov se sodišče ni opredelilo. Zmoten je zaključek, da je nasprotni udeleženec skušal poskrbeti za oskrbo predlagateljice in da se ona s predlaganim načinom ni strinjala. Če sam ni zmogel nuditi oskrbe, bi v ta namen moral angažirati tretje usposobljene osebe. Iz izpovedi navedene priče, predlagateljice, priče B. B. in poročila o ogroženosti izhaja, da ji nasprotni udeleženec ne nudi nobene oskrbe, čeprav jo predlagateljica zaradi starosti in stanja po hospitalizaciji potrebuje. Navedeno predstavlja psihično nasilje v smislu petega odstavka 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Logika sodišča je krožna in nevzdržna. Na eni strani je ugotovljeno, da je predlagateljica predčasno odšla iz bolnišnice (kar ne drži) in da je njeno oskrbo prevzela A. A. (kar prav tako ne drži; za to oskrbo je bila zaprošena, ker je ni sprejel nasprotni udeleženec), na drugi strani pa ni ugotovitev o tem, kakšno oskrbo naj bi ji nudil nasprotni udeleženec po 13. 1. 2020, ko naj bi se po njegovih navedbah predlagateljica vrnila iz negovalnega oddelka. Sodišče zmotno ni ugotovilo, da ji ni nudil in tudi ni hotel nuditi oskrbe, ampak je le želel, da se je znebi iz stanovanjske hiše, v kateri imata vsak svoje stanovanje, in zato začel omejevati njeno oskrbo v njenem domu in jo začel ovirati pri bivanju v stanovanju, da bi se izselila.

Zmoten je zaključek, da 5. 4. 2020 ni prišlo do fizičnega kontakta med A. A. in nasprotnim udeležencem. Zaradi napačnega izhodišča, da se zadeva ne nanaša na predlagateljico, se sodišče o tedanjem dogajanju ni izreklo. Ker je A. A. edina, ki skrbi za predlagateljico, in zato ravnanje nasprotnega udeleženca predstavlja omejevanje njene oskrbe, je stališče sodišča napačno. Da je nasprotni udeleženec povzročil predlagateljici hudo stisko, posegel v njene osebnostne pravice in dostojanstvo ter ji omejeval mirno posest, je razvidno tudi iz izpovedbe priče A. A. Sodišče tudi zmotno ni ugotovilo, da je nasprotni udeleženec pričo zalezoval pri odhodu iz stanovanja, ji grozil in jo zmerjal, ji preprečil, da bi vstopila, in je morala predlagateljici dati kruh čez ograjo, in da je predlagateljici omejeval dostop do kleti, kjer ima hrano. Ker v sklepu niso podani smiselni razlogi za ugotovitev, da nasprotni udeleženec omogoča predlagateljičino oskrbo in da predlagateljica lahko prostore v pritličju uporablja nemoteno, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Vztrajnosti A. A. ni mogoče šteti v predlagateljičino škodo.

Tudi nasprotni udeleženec je povedal, da je 5. 4. 2020 zaprl vrata na teraso, njegova žena pa, da predlagateljici ni vrnil ključev. Jasno je, da brez ključev ni mogoče vstopati v stanovanje skozi vhod in da tako ravnanje posega v predlagateljičino dostojanstvo. Tudi odločanje nasprotnega udeleženca o tem, kdaj predlagateljica potrebuje ključe, predstavlja obliko podrejanja. Dejstvo, da je predlagateljica ključe izročila A. A., ni pomembno, ker gre za ravnanje v skladu z njeno voljo.

Zmotna je ugotovitev, da zaradi vrnitve ključa in odklenitve vrat na podlagi začasne odredbe nima več pravnega interesa za vračilo ključa. Tudi o tem delu bi se moralo sodišče izreči po vsebini. Odločitev je napačna tudi zato, ker je predlog v tem delu zavrnjen in ne zavržen. Zmotno je tudi stališče, da bo o eventualnem motenju posesti odločeno v drugem postopku. Utemeljenost predlaganih ukrepov bi lahko izhajala tudi iz ugotovitev o motenju posesti, preprečevanju oskrbe, zaklepanju kleti, omejevanju vstopa v stanovanje in zaprtju balkonskih vrat ter odvzemu in nevračilu ključev.

Stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih, potrebna za ugoditev predlogu, je v tem postopku nižja, starejše osebe in osebe, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase, pa so po ZPND deležne posebne skrbi.

3. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper odločitev o stroških postopka predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev spremeni tako, da mu je predlagateljica dolžna povrniti stroške postopka. Podlago za odločitev predstavlja osmi odstavek 22.a člena ZPND.

4. Nasprotni udeleženec v odgovoru na predlagateljičino pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo nasprotnega udeleženca.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O predlagateljičini pritožbi

6. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi katerih naj bi bila podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Obrazložitev je pregledna. Podani so ocena izvedenih dokazov in dejstva, ugotovljena v dokaznem postopku. V sklepnem delu je sodišče izčrpno obrazložilo stališče, da obstoj psihičnega nasilja ni dokazan. Pravilnost ugotovitev in stališč je mogoče preizkusiti. Pritožničino nestrinjanje s posameznimi izmed njih ne predstavlja zatrjevane bistvene kršitve določb postopka.

7. Neobrazložena je trditev, da ugotovitve, podane v 11. do 19. točki obrazložitve, predstavljajo povzetek navedb nasprotnega udeleženca. V 20. točki je navedeno, da izhajajo iz listin, fotografij, posnetka pogovora, izpovedb udeležencev in prič ter ogleda, ki ga je opravilo sodišče. Pritožbena trditev tako ne drži, ne da bi pritožnica navedla, katera od ugotovitev je sporna in bi terjala natančnejšo dokazno oceno. Tako posplošen očitek o pomanjkljivi dokazni oceni ni utemeljen.

8. Neutemeljen je očitek, da se sodišče ni opredelilo do izpovedbe priče A. A., predlagateljičine hčere in sestre nasprotnega udeleženca, in do ocene ogroženosti, ki jo je podal center za socialno delo. Dokazna ocena je podana v 22. in v 23. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

9. Pravilno je pritožbeno stališče, da psihično nasilje predstavlja tudi povzročanje občutkov ponižanja in manjvrednosti. Peti odstavek 3. člena ZPND kot psihično nasilje opredeljuje tudi ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Neutemeljeni pa so očitki o zmotni presoji sodišča, ali ravnanje nasprotnega udeleženca predstavlja psihično nasilje v razmerju do predlagateljice, ki terja izrek predlaganih ukrepov.

10. Predlagateljica je izrek predlaganih ukrepov utemeljevala s trditvami, da ji nasprotni udeleženec kljub zavezi v izročilni pogodbi ne nudi oskrbe, prehrane, nege, zdravil in jo prepušča samo sebi. Nevzdržnost življenja na njenem domu ji povzroča tudi z aktivnim ravnanjem: vzel ji je ključe vhodnih vrat, tako da mora prositi, da ji nekdo odpre, vhodna vrata pušča ponoči odklenjena, da se ne more zakleniti, omejuje ji obiske hčere in vnuka, začel je zavezovati ograjo in spuščati psa, zaklenil je klet, kjer ima hrano, in prestavil smetnjake z dvorišča v klet, se 5. 4. 2020 fizično znesel nad hčerjo, ki jo je po kosilu pri sebi pripeljala domov, in 11. 4. 2020 po seznanitvi s sestrino kazensko ovadbo zoper njega grozil, da bo vse pobil. 11. Zaključek izpodbijanega sklepa, da nasprotni udeleženec predlagateljice ne ponižuje in ji ne vzbuja občutkov strahu, temelji na ugotovitvah, - da je nasprotni udeleženec skušal poskrbeti za predlagateljico in ji omogočiti bivanje doma v skladu s pogodbo, - da se predlagateljica ni strinjala z načinom oskrbe nasprotnega udeleženca in se je zato s hčerjo dogovorila, da zanjo skrbi ona, - da predlagateljica biva v pritličju stanovanjske hiše in v tem delu hiše uporablja vse prostore razen enega, ki je v uporabi nasprotnega udeleženca, in da z notranje strani lahko zaklepa vhodna vrata ter ima dostop do kleti, kadar izrazi željo, - da je predlagateljičina hči tudi od vrnitve predlagateljice iz bolnišnice do aprila, ko ni imela ključev, neovirano prihajala k njej in za predlagateljico ves čas nemoteno skrbi, - da ključev vhodnih vrat predlagateljica nima niti sedaj, ko ji jih je nasprotni udeleženec dal, ker jih je takoj izročila hčeri, - da je pes spuščen na dvorišču že več let in se ga niti predlagateljica niti njena hči ne bojita, da je tudi dvoriščna ograja speta z vrvico že nekaj let, - da je 5. 4. 2020 prišlo do prepira med nasprotnim udeležencem in sestro, ne pa med njim in predlagateljico, in da ni dokazano, da bi predlagateljica tedaj doživela šok in patološki strah, o katerem je izpovedala predlagateljičina hči, - da ni dokazano, da bi nasprotni udeleženec 11. 4. 2020 predlagateljici grozil, da bo vse pobil, - da se predlagateljica nasprotnega udeleženca ne boji.

12. Sodišče je pravilno kot ključno ovrednotilo predlagateljičino izpovedbo o njenem odnosu do ravnanj nasprotnega udeleženca in njenem doživljanju teh ravnanj. Ugotovitev, da žrtev dojema določena ravnanja kot nasilje, je namreč odločilna za presojo o potrebnosti izreka katerega od v zakonu predvidenih ukrepov.

13. Iz predlagateljičine izpovedbe resda izhaja, da sinovo ravnanje razume kot nespoštovanje dogovora, da bo zanjo skrbel, vendar predlagateljica ni prepuščena sama sebi. Še naprej živi na svojem domu, za oskrbo, ki si je ne zmore več zagotoviti sama, poskrbi hči, nasprotni udeleženec pa tega ne preprečuje.

14. Neutemeljene so pritožbene trditve o zmotnem neupoštevanju dogajanja med nasprotnim udeležencem in njegovo sestro. Podatki spisa potrjujejo, da je ta odnos zelo napet, a navedeno ne vzbuja dvoma o pravilnosti ocene, da ni pomemben za odločitev o zadevi, se pravi za odnos med nasprotnim udeležencem in predlagateljico. Četudi je 5. 4. 2020 prišlo do fizičnega kontakta med bratom in sestro, in četudi je nasprotni udeleženec sestri teden dni prej preprečil vstop v materino stanovanje, ti ugotovitvi ne bi vplivali na pravilnost zaključka, da nasprotni udeleženec predlagateljici omogoča, da zanjo v skladu z njenimi željami poskrbi sestra, in na predlagateljičini izpovedbi temelječe ugotovitve, da se zaradi njegovih ravnanj ne počuti ponižano ali ogroženo.

15. Podobno velja tudi za pritožbene navedbe v zvezi s ključi. Ugotovljeno je, da je predlagateljica lahko vrata z notranje strani odklepala in zaklepala brez ključa, in da ji jih je nasprotni udeleženec kasneje vrnil. Upoštevaje nesporno ugotovitev, da je predlagateljica ključe izročila hčeri, je nepomembna pritožbena trditev, da brez ključev ni mogoče vstopati v predlagateljičino stanovanje. Tudi potem, ko je razpolagala s ključi, jih očitno sama za vstop v stanovanje ni potrebovala.

16. Nepomembne za odločitev so pritožbene navedbe o nameri nasprotnega udeleženca, da doseže predlagateljičino izselitev in da se je "znebi". Ni dokazano, da bi predlagateljica na tak način doživljala njegovo ravnanje.

17. Dejstvo, da se mora predlagateljica dogovoriti za odprtje kleti z nasprotnim udeležencem, ne utemeljuje sklepa o njegovem nasilnem ravnanju, ki bi utemeljevalo izrek katerega od predlaganih ukrepov.

18. Neutemeljen je očitek o zmotni zavrnitvi predloga za izročitev ključa vhodnih vrat. Odločitev temelji na ugotovitvi, da ni izkazano nasilje nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico, ki bi utemeljevalo izrek predlaganih ukrepov. Ugotovitev, da je bil ključ vrnjen po izdaji začasne odredbe v sporu zaradi motenja posesti, je tako le postranskega pomena.

19. Neutemeljen je očitek o zmotnosti ugotovitve, da bo o eventualnem motenju posesti odločilo sodišče v pravdi zaradi motenja posesti. ZPND omogoča izrek ukrepov tudi v primeru, ko povzročitelj nasilja protipravno vstopi v stanovanje žrtve ali kako drugače moti njeno mirno posest (druga alineja drugega odstavka 19. člena), vendar mora biti tudi v tem primeru izkazan obstoj nasilnega ravnanja.

20. Pritožba ne vzbuja niti dvoma o tem, da je v odločitvi upoštevana dolžna posebna skrb sodišča za predlagateljico, ki glede na svojo starost in zdravstveno stanje ne zmore (v celoti) sama poskrbeti zase. Sodišče je utemeljeno prepoznalo, da je do spornih ravnanj nasprotnega udeleženca prišlo v procesu dogovarjanja o materini oskrbi, v katerem sta mati in sin imela različne poglede, vključitev hčere oziroma sestre, ki je z nasprotnim udeležencem v sporu, pa je položaj tedaj še poslabšala. Šlo je za posamezna ravnanja v napeti situaciji, ki se je sčasoma umirila. Ob upoštevanju materinega doživljanja dogajanja je pravilna ocena, da ravnanja nasprotnega udeleženca v ugotovljenih okoliščinah primera ne predstavljajo nasilnega ravnanja, ki bi upravičevalo izrek predlaganih ukrepov. Nenazadnje si predlagateljica želi stikov z nasprotnim udeležencem in njegove pomoči, s predlaganimi ukrepi pa bi bilo doseženo nasprotno.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

21. Utemeljen je očitek nasprotnega udeleženca, da je podlaga za odločanje o stroških postopka podana v osmem odstavku 22.a člena ZPND. Ne glede na to je odločitev o tem, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, pravilna. Povod za uvedbo postopka je bilo ravnanje nasprotnega udeleženca v razmerju do predlagateljice, svoje priletne mame, ki se je po bolnišničnem zdravljenju znašla v situaciji, ko ni zmogla več poskrbeti zase. Za razporeditev stroškovnega bremena zato ne more biti odločilen le predlagateljičin neuspeh v postopku. Upoštevaje zavrnitev predloga in na drugi strani pritožnikovo ravnanje, zaradi katerega je predlagateljica začela ta postopek, je primerno, da vsak udeleženec krije svoje stroške.

22. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbi udeležencev zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

23. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na razlogih, ki so navedeni v zvezi z odločitvijo o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje, in na ugotovitvi, da noben od udeležencev s pritožbo ni uspel (osmi odstavek 22.a člena ZPND).