Jedro

Enega dela spornega mejnega prostora ne uporablja nihče od udeležencev. Ker na tem delu nihče ni izkazal močnejše pravice niti zadnje mirne posesti, je sodišče mejo utemeljeno določilo na podlagi kriterija pravične ocene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženci nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Oris zadeve_

1. Sodišče prve stopnje je določilo mejo med nepremičninami ID znak: parcela 0000 409/4 in ID znak: parcela 0000 416 ter v tromeji na jugu z nepremičnino ID znak: parcela 0000 682/1 in na severu z nepremičnino ID znak: parcela 0000 683 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da površina spornega mejnega prostora znaša 65 m2, vrednostno pa ne presega 4.000 EUR (II. točka izreka). Elaborat in skica sodnega izvedenca geodetske stroke z dne 29. 5. 2022, ki prikazujeta potek meje, sporni mejni prostor ter položaj mejnih točk in relacije med točkami, sta sestavni del izreka izpodbijanega sklepa (III. točka izreka). O stroških postopka pa bo odločeno s posebnim pisnim sklepom (IV. točka izreka).

2. Pri odločitvi je upoštevalo, da je meja v katastrskem postopku dokončno urejena v tromejni točki z nepremičnino ID znak: parcela 0000 683 in v tromejni točki z nepremičnino ID znak: parcela 0000 682/1. V skladu z drugim odstavkom 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. To je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo. Ugotovilo je, da sta prvi in drugi nasprotni udeleženec na delu zemljišča, ki v naravi predstavlja zemljišče pod stavbama št. 81 in št. 82, izkazala močnejšo pravico (pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem). Na zemljišču pod streho oz. napuščem in na približno 3 m x 1,70 m veliki betonski plošči (asfaltirani del, ki leži na severnem delu spornega mejnega prostora ob stavbi št. 81) sta izkazala zadnjo mirno posest. Na preostalem spornem mejnem prostoru, ki v naravi predstavlja ozek pas zemljišča1 med stavbama št. 81 in št. 82 na eni strani ter stavbo št. 151 na drugi, pa je mejo uredilo na podlagi kriterija pravične ocene.

_**Pritožbene navedbe**_

3. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji. V pravočasni pritožbi uveljavljajo pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožba oporeka določitvi meje po zadnji mirni posesti. Nobeden od udeležencev ni izrecno navedel načina uporabe zemljišča med stavbami, kjer so rasle koprive. Ta del so udeleženci izmenjaje kosili, zato na tem delu ni bilo mirne posesti. To zemljišče je nesporno v njihovi lasti, sodišče bi moralo upoštevati njihovo močnejšo pravico – lastninsko pravico. Pritožniki predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

4. Nasprotni udeleženci v odgovoru na pritožbo zavračajo pritožbene navedbe, predlagajo zavrnitev pritožbe in priglašajo stroške pritožbenega postopka.

_**Odločitev o pritožbi**_

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru razlogov pritožbe ter opravilo uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo relevantno dejansko stanje ter svoje ugotovitve celovito obrazložilo.

7. V postopku sodne določitve meje sodišče mejo praviloma uredi na podlagi močnejše pravice (prvi odstavek 77. člena SPZ). Če močnejša pravica ni dokazana ali če ni podano soglasje za odločanje po kriteriju močnejše pravice, kadar vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, uredi sodišče mejo po zadnji mirni posesti. Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, pa uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni (četrti in peti odstavek 77. člena SPZ).

8. Sodišče prve stopnje je upoštevalo gornja zakonska izhodišča in se nanje oprlo pri sprejemu izpodbijane odločitve. Del stavb št. 81 in št. 82 stoji na spornem mejnem prostoru. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta ta del imela nasprotna udeleženca (ter tudi njuni pravni predniki) več kot 20 let v dobroverni lastniški posesti in sta izkazala močnejšo pravico tako po določbah Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) kot tudi po določbah SPZ. Stavba št. 81 je bila zgrajena že leta 1850, št. 82 pa leta 1980. Drugi nasprotni udeleženec je postal lastnik nepremičnine ID znak: parcela 0000 416 leta 1977, prva nasprotna udeleženka pa leta 1994. 9. Pritožba tem ugotovitvam ne ugovarja. Oporeka (le) določitvi meje na spornem zemljišču med stavbama, kjer so rasle koprive. Pri tem pa zmotno meni, da je sodišče mejo v tem delu določilo po zadnji mirni posesti. Obrazložitev v zvezi s preostalim delom spornega mejnega prostora je podana v točkah 31 do 35 izpodbijanega sklepa. Sodišče je ugotovilo, da preostali sporni mejni prostor v naravi predstavlja ozek pas zemljišča med stavbama št. 81 in št. 82 na eni strani ter stavbo št. 151 na drugi strani. To je povsem neuporabno, neurejeno, zaraščeno zemljišče med stavbami. Že ob samem vpogledu v stanje in velikost ter lego zemljišča je bilo ugotovljeno, da ga nobeden od udeležencev (izključno) ne poseduje. Na naroku, na kraju samem 29. 3. 2021, so udeleženci potrdili, da preostalega spornega mejnega prostora ne uporablja nihče. Predlagatelji priposestvovanja niso zatrjevali, niti niso izkazali lastninske pravice, na katero se sklicujejo v pritožbi. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da tega spornega mejnega prostora dejansko ne uporablja nihče od udeležencev – le poredko ga kosijo tako predlagatelji kot nasprotni udeleženci. Ker na tem delu nobeden od udeležencev ni izkazal močnejše pravice, niti zadnje mirne posesti, je mejo utemeljeno določilo na podlagi kriterija pravične ocene in ne – kot zmotno meni pritožba – mirne posesti. Temu kriteriju pa pritožba (niti) ne oporeka.

10. Glede na pojasnjeno pritožbeni razlogi niso podani; pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in 40. ter 173. členu ZNP-1. Udeleženci nosijo svoje stroške pritožbenega postopka, skupni stroški pa v tem postopku niso nastali.

1 Neuporabno, neurejeno, zaraščeno zemljišče med stavbami.