15. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo in sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 199/2002 z dne 26. 9. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1995/2001 z dne 9. 1. 2002 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju št. P 432/2000 z dne 15. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

V pravdnem postopku zaradi ugotovitve očetovstva je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožnik oče mladoletnega tožnika in mu naložilo plačevanje preživnine za njegovo preživljanje.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da je verjetnost, da je pritožnik otrokov oče 99,999829 %. Višje sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo, Vrhovno sodišče pa je revizijo v delu, ki se nanaša na del denarnega zahtevka, zavrglo, v ostalem delu pa zavrnilo. V obrazložitvi zavrnilnega dela je glede pritožnikovih trditev, da bi moralo sodišče zaslišati tudi njegovo sestro in očeta, pritrdilo stališču v sodbi Višjega sodišča, da ob upoštevanju prepričljivega izvedenskega mnenja, izpovedbi predlaganih prič na drugačno odločitev sodišče ne bi mogli vplivati. V zvezi z zaslišanjem izvedenca pa je sodišče pritožniku pojasnilo, da mu je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje dana možnost izvedencu postavljati vprašanja, vendar je pritožnik sam zaslišanju izvedenca izrecno nasprotoval.

Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedene sodne odločbe in zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena in pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

Zatrjuje, da samo izvedensko mnenje ni zadosten dokaz o tem, da je on oče mladoletnega tožnika, ter da je sam prepričljivo izpovedal, da z otrokovo materjo ni imel nikakršnega razmerja.

Pritožnik navaja, da je kot dokaz, da kritičnega dne ni bil pri otrokovi materi, predlagal zaslišanje svojega očeta in sestre, sodišče pa njegovemu predlogu ni sledilo. Pritožnik tudi meni, da bi sodišče za pravilno ugotovitev dejanskega stanja moralo zaslišati izvedenca. Napačna naj bi bila tudi odločitev o preživnini, saj po mnenju pritožnika sodišče ne razpolaga s podatki o njegovih morebitnih dohodkih.

B.

Pritožnik v ustavni pritožbi sicer navaja, da sta mu bili z izpodbijano sodno odločbo kršeni pravici iz 22. in iz 23. člena Ustave, vendar iz vsebine njegovih navedb izhaja zgolj nasprotovanje dokazni oceni sodišč, ugotovljenemu dejanskemu stanju ter nestrinjanje z odločitvijo sodišč o ugotovitvi očetovstva in določitvi preživnine. V zvezi z izvedbo dokazov pritožnik ne zatrjuje, da se sodišče ni opredelilo do njegovih dokaznih predlogov, ampak izraža zgolj nestrinjanje s tem, da sodišče ni izvedlo dokazov, ki bi jih po njegovem mnenju moralo izvesti, kar naj bi privedlo do napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Tudi odločitvi sodišča o preživnini očita zgolj napačnost.

Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišč, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik v ustavni pritožbi ne navaja nobenega očitka, ki bi bil ustavnopravno relevanten, z zatrjevanjem materialno in procesnopravne napačnosti izpodbijanih sodnih odločb ter z nestrinjanjem z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče, pa pritožnik zatrjevanih kršitev ustavnih pravic ni utemeljil. V delu, ki se nanaša na odločitev o verzijskem zahtevku, se izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča nanaša le na procesno vprašanje dopustnosti revizije, ne pa na vsebinsko vprašanje o utemeljenosti tega zahtevka. Tudi preizkus ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča se mora zato omejiti na vprašanje, ali je bila z zavrženjem revizije kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Razlogov v tej smeri pa ustavna pritožba ne vsebuje.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger