Jedro

V primeru, ko dolžniku sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti na naslov, naveden v predlogu za izvršbo, upnikovega predloga za izvršbo ni mogoče označiti kot nepopolnega. Sodišče pa sme dolžniku postaviti začasnega zastopnika le na upnikov predlog.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi z dne 13. 4. 2011 in zavrglo predlog za izvršbo.

2. Zoper ta sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pojasnjuje, da postavitve začasnega zastopnika ni predlagal iz razlogov ekonomičnosti, in citira določila 108. člena ZPP. Opozarja, da ugotovitev sodišča, da upnik predloga za izvršbo v postavljenem roku ni popravil, ni pravilna. V postavljenem roku (31. 5. 2011) je upnik sodišču sporočil, da je dolžnik še vedno prijavljen na naslovu, ki ga je navedel že v predlogu za izvršbo, ter o tem priložil tudi dokazilo - dopis MNZ. S tem je upnik izpolnil svojo dolžnost in sodišču sporočil naslov, ki ga ima dolžnik v uradnih evidencah edinega prijavljenega. Poleg tega upnik sodišču dejansko ni predlagal postavitve začasnega zastopnika, saj bi to zanj povzročilo nesorazmerne stroške, uspešnost izvršilnega postopka pa ni gotova. Ker upnik postavitve začasnega zastopnika ni predlagal, tudi ni bil dolžan plačati predujma za njegove stroške. Upnik je s tem, ko je v predlogu za izvršbo in ponovno po pozivu sodišča sporočil naslov dolžnika, kot je ta evidentiran v javnih evidencah, zadostil določbi 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in navedel vse sestavine, ki jih mora vsebovati predlog za izvršbo, da je sposoben za obravnavanje. Dejstvo, da sklepa o izvršbi dolžniku ni bilo mogoče vročiti na naslov, ki je evidentiran kot njegov v javnih evidencah, ne more biti v breme upnika v smislu, da se upniku onemogoči z razumnimi stroški s pravočasno vložitvijo predloga za izvršbo zavarovati zastaralni rok za uveljavljanje terjatve. V skladu z določbo 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je postavitev začasnega zastopnika začasen in subsidiarni ukrep, ki pride v poštev le, če bi postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika toženi stranki predolgo trajal in bi lahko nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki, in le na predlog tožeče stranke. Sodišče bi lahko v konkretnem primeru pristojnemu CSD sporočilo, da teče proti dolžniku izvršilni postopek, in predlagalo, da CSD dolžniku postavi skrbnika za posebni primer, ki bi poskrbel za dolžnikove interese v tem postopku. Glede na vse navedeno sodišče v določbi 108. člena ZPP ni imelo podlage za zavrženje predloga za izvršbo iz razloga, ker upnik predloga ni popravil tako, da bi bil ta popoln in sposoben za obravnavanje. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in stroške pritožbe naloži v plačilo dolžniku kot nadaljnje izvršilne stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik utemeljeno opozarja, da sme sodišče glede na določbo prvega odstavka 82. člena ZPP, ki se glede na določbo 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, dolžniku postaviti začasnega zastopnika le na upnikov predlog, poleg tega pa drži tudi upnikov pritožbeni očitek, da v primeru, ko dolžniku sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti na naslov, naveden v predlogu za izvršbo, upnikovega predloga za izvršbo glede na določbo 41. člena ZIZ še ni mogoče označiti kot nepopolnega. Ker sodišče prve stopnje navedenih določb ZPP in ZIZ ni ustrezno upoštevalo, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Kljub uspehu v pritožbenem postopku je pritožbeno sodišče odločilo, da upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj pomeni okoliščina, da sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo prej navedenih zakonskih določb, naključje, ki se je primerilo upniku, zaradi česar pritožbenih stroškov ne bi bilo pravično naložiti v plačilo dolžniku (prvi odstavek 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, glej tudi N. Betetto v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 2006, 2. knjiga, str. 42).

6. Pritožbeno sodišče pa še pripominja, da je iz dopisa Upravne enote D. z dne 16. 7. 2011 (po podatkih spisa na sodišče prejet 18. 8. 2011) razvidno, da ima dolžnik naslov za vročanje pisemskih pošiljk na sedežu CSD D. na naslovu X.