Jedro

Zakona o dedovanju nima instituta convocatio creditorum, to je sklic upnikov na zahtevo dediča ali sodedičev, zato, da bi se ugotovili vsi zapustnikovi dolgovi in poplačale samo prijavljene terjatve. Zapustnikov dolg preide na dediča ipso facto v trenutku smrti zapustnika in upnik ga lahko uveljavlja ne da bi ga priglasil v zapuščinskem postopku. Če razpolaga z izvršilnim naslovom zoper zapustnika, mora za izvršbo zoper pravnega naslednika zapustnika predložiti le sklep o dedovanju, s katerim dokaže, da je novi dolžnik dedič po zapustniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu ugotovilo, da znaša tržna vrednost nepremičnin parc. št. 765/5, 765/6, 765/7 k.o. X, v lasti dolžnika do celote, 13.543,13 EUR.

2. Proti temu sklepu se dolžnik pravočasno pritožuje. Sklicuje se na ugovorne razloge, ki jih je podal v pritožbi z dne 4. 3. 2011. Poudarja, da je zadeva glede na desetletni zastaralni rok, zastarala 15. 6. 2008. Trdi, da je upnik v vmesnem postopku umaknil terjatev do pravne prednice. Upnik bi moral ob dedovanju priglasiti svojo terjatev, tega ni storil, zato sodišče ob dedovanju ni ugotovilo nobenih obremenitev. Očita, da sodišče ni dalo odgovora na pritožbo z dne 5. 10. 2006, ter da so navedbe sodišča pod točkami 7 do10 neresnične. Zahteva odgovor na vprašanja, ki jih niza v nadaljevanju in katera se nanašajo na postavljeno mejo, žično ograjo in tožbo zaradi samovolje. Zatrjuje, da je upnik po letu 1998 umaknil terjatev, v ponovnem postopku pa dolžnik ni prejel nobenih dokumentov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku nepremičninske izvršbe je eno izmed izvršilnih dejanj ugotovitev vrednosti nepremičnine (167. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju ZIZ). To ugotovi sodišče s sklepom (prvi odstavek 179. člena ZIZ), na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ).

5. V predmetni zadevi je sodišče s sklepom Okrajnega sodišča v Ormožu I 36/99 z dne 21. 2. 2002 dovolilo izvršbo na nepremičnine 765/5, 765/6, 765/7, vse vl. št. 234 k.o. X. Sklep je postal pravnomočen dne 8. 5. 2003 (klavzula pravnomočnosti na l. št. 5), zato so dolžnikove trditve o nevročitvi neutemeljene. Kot je razvidno iz podatkov spisa je v nadaljevanju postopka predmetne nepremičnine ocenil sodni cenilec za kmetijstvo (cenilno poročilo na l. št. 24-32) in sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu povzelo njegovo cenitev. Ugotovitev sodišča o vrednosti predmetnih nepremičnin, temelječa na cenitvi sodnega cenilca, je tako skladna z zakonsko zahtevo iz drugega odstavka 178. člena ZIZ.

6. Ker dolžnik ugotovljene vrednosti v pritožbi ne prereka, je pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Ta je pokazal, da sodišče določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP ni kršilo in da je materialno pravo pravilno uporabilo. V skladu z 253. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je dolžniku pred izdajo izpodbijanega sklepa vročilo cenilno poročilo v izjasnitev. Dolžnik je sicer nanj podal pripombe, vendar z njimi ni grajal ocenjene vrednosti, temveč izpodbijal izvršilni naslov, na podlagi katerega upnik vodi ta postopek ter očital postopkovne napake storjene v predhodnih fazah izvršilnega postopka. Prvostopenjsko sodišče utemeljeno z izpodbijanim sklepom teh pripomb ni upoštevalo, saj se ne nanašajo na cenitev, ki je predmet presoje in podlaga sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.

7. Ker po mnenju pritožbenega sodišča cenilnemu poročilu ni moč očitati, da je izdelano mimo pravil stroke in znanosti, je prvostopenjsko sodišče na temelju le tega utemeljeno ugotovilo vrednost predmetnih nepremičnin.

8. Čeprav so pritožbene navedbe za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa povsem nerelevantne, pritožbeno sodišče zgolj v pojasnitev dolžniku odgovarja:

9. Iz podatkov spisa je razvidno, da je upnik podal predlog za izvršbo zoper pravno prednico dolžnika dne 20. 2. 1999 na podlagi sodbe P 58/98 z dne 10. 6. 1998. Z njo je pravni prednici dolžnika naloženo plačilo denarne terjatve. Vse dolžnikove navedbe o nedovoljeni postavitvi žične ograje, o nepravilni določitvi parcelne meje, o samovoljni uporabi parcel, so glede na obveznost iz izvršilnega naslova, ki glasi na plačilo denarne terjatve, za ta postopek povsem brezpredmetne. Sodba, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, je postala pravnomočna in izvršljiva, zato ponovna presoja materialnopravne pravilnosti in zakonitosti odločitve sprejete v njem - naložitev denarne terjatve pravni prednici dolžnika, ni dopustna. Po načelu formalne legalitete mora izvršilno sodišče denarno terjatev iz sodbe prisilno izterjati.

10. Iz podatkov spisa ne izhaja, da je upnik umaknil predlog za izvršbo. Postopek je bil zaradi smrti pravne prednice dolžnika le prekinjen. Ker je bilo z vložitvijo predloga za izvršbo (20. 2. 1999) zastaranje terjatve iz sodbe pretrgano, in ker postopek izvršbe še ni končan ter zastaranje zato ni začelo teči znova (peti odstavek 369. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ), terjatev iz sodne odločbe ni zastarala.

11. Pritožniku je tudi pojasniti, da Zakona o dedovanju (ZD) nima instituta convocatio creditorum, to je sklic upnikov na zahtevo dediča ali sodedičev, zato, da bi se ugotovili vsi zapustnikovi dolgovi in poplačale samo prijavljene terjatve. Zapustnikov dolg preide na dediča ipso facto v trenutku smrti zapustnika in upnik ga lahko uveljavlja ne da bi ga priglasil v zapuščinskem postopku. Če razpolaga za izvršilnim naslovom zoper zapustnika, mora za izvršbo zoper pravnega naslednika zapustnika predložiti le sklep o dedovanju, s katerim dokaže, da je novi dolžnik dedič po zapustniku.

12. Iz navedenih razlogov je pritožba dolžnika neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. V kolikor dolžnik ne bo poravnal denarne terjatve upniku, se bo postopek nadaljeval v skladu z ZIZ s prodajo predmetnih nepremičnin.

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).