Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno.
Tožba se zavrže.
Tožnik je 28. 1. 2015 priporočeno po pošti vložil tožbo zoper v uvodu navedeno odločbo, s katero je toženka zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS, št. Bpp 247/2014-2 z dne 25. 9. 2014. Tožba je prepozna.
Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.
V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izpodbijano odločbo, ki je bila po podatkih upravnega spisa tožniku vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku citiranega člena v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil ter se podpiše. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.
Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bila tožniku 12. 12. 2014 poizkušena vročitev odločbe. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, mu je bilo istega dne v predalčniku na naslovu stalnega prebivališča puščeno obvestilo o prispelem pismu. Na obvestilu je bil tožnik opozorjen, da lahko pismo prevzame v roku 15 dni, ki začne teči od 13. 12. 2014. Iz obvestila je tudi razvidno, da je bil tožnik izrecno opozorjen na posledice, da se v primeru, če pisma ne bo prevzel v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Ker tožnik pisanja ni dvignil v postavljenem roku, mu je bilo to 29. 12. 2014 puščeno v hišnem predalčniku.
V primeru fikcije vročitve po četrtem odstavku 87. člena ZUP se rok za vložitev tožbe ne šteje naslednji dan od dneva, ko je bil naslovniku dokument puščen v hišnem predalčniku, temveč naslednji dan od poteka 15 dnevnega roka za prevzem dokumenta na pošti, saj se z dnem izteka tega roka vročitev šteje za opravljeno. V ZUP tudi ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Enako stališče izhaja iz sklepov Vrhovnega sodišča I Up 540/2012 z dne 16. 1. 2013, I Up 519/2012 z dne 16. 10. 2013 in I Up 84/2014 z dne 13. 3. 2014. Vrhovno sodišče pa je na Občni seji 14. 1. 2015 sprejelo tudi načelno pravno mnenje, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 87. člena ZUP in četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne upoštevata določbi drugega odstavka 101. člena ZUP in četrtega odstavka 111. člena ZPP.
To v konkretnem primeru pomeni, da se šteje, da je bila vročitev opravljena v soboto 27. 12. 2014. Od naslednjega dne, torej od 28. 12. 2014, je treba šteti začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu ZUS-1. Ker se je zadnji dan za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek 26. 1. 2015, je tožba 28. 1. 2015 vložena po poteku zakonskega roka.
Glede na navedeno je bilo treba na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavreči.