Jedro

Ob odločanju o soglasju k plačilu pravdnih stroškov, ki bili stečajnemu dolžniku s pravnomočno odločbo naloženi v plačilo, sodišče ne presoja potrebnosti in utemeljenosti pravdnega postopka, v katerem so ti stroški nastali. Smiselno enako velja glede obveznosti plačila sodne takse v postopku, v katerem je stečajni dolžnik zavezanec za njeno plačilo. Presoja sodišče v zvezi s soglasjem k plačilu teh stroškov (to je stroškov pravdnega postopka) je zato osredotočena na ugotovitev, da so bili stroški stečajnemu dolžniku s pravnomočnim sklepom v ugotovljeni višini naloženi v plačilo. Glede sodne takse pa je podlaga za soglasje k izplačilu ugotovitev, da je stečajni dolžnik opravil dejanje v sodnem postopku, zaradi katerega je zavezanec za plačilo predpisane sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovore upnika A. d. o. o.: - z dne 24. 7. 2023 (r. št. 752) zoper sklep z dne 10. 7. 2023 (r. št. 734), - z dne 24. 7. 2023 (r. št. 753) zoper sklep z dne 11. 7. 2023 (r. št. 736) in - z dne 28. 7. 2023 (r. št. 757) zoper sklep z dne 13. 7. 2023 (r. št. 742).

2. V tej zadevi je sodišče prve stopnje dalo upravitelju soglasje k plačilu sodne takse ter soglasje k plačilu pravdnih stroškov, nastalih v gospodarskem sporu pod opr. št. V Pg 1800/2020 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da gre dejanja, potrebna za unovčenje stečajne mase, za kar ima upravitelj izrecno zakonsko pooblastilo. Ni naloga sodišča, da ob izdaji soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka usmerja upravitelja s tem, da presoja njegovo izbiro o sprožitvi sodnega postopka, saj je ta v celoti v domeni upravitelja. Sodna praksa je že zavzela stališče, da sodišče ne preverja, ali je sam pravdni postopek potreben in koristen za stečajni postopek, niti ali so bila obračunana opravila dejansko potrebna in nujna za vodenje postopka (Cst 377/2014). Morebitne nepravilnosti, ki se nanašajo na neracionalno porabo denarja stečajnega dolžnika in napačne odločitve upravitelja v zvezi z vodenjem pravdnih postopkov, v katerih je udeležen stečajni dolžnik, ima upnik možnost uveljavljati v zvezi s kršitvijo obveznosti upravitelja v postopku in njegovo morebitno disciplinsko oziroma odškodninsko odgovornostjo (102., 118. in 120. člena ZFPPIPP). Morebitne kršitve obveznosti upravitelja zato tudi ne morejo biti podlaga za neizplačilo že nastalih stroškov stečajnega postopka. Stečajni dolžnik je nastale stroške tretjim dolžan plačati. Sodišče je tako izdalo soglasje k plačilu sodnih taks, ki sta bili odmerjeni v skladu z veljavno taksno tarifo ter soglasje k plačilu pravdnih stroškov, ki so bili odmerjeni s pravnomočnima sklepoma, s čimer je višina stroškov nedvomno izkazana.

3. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo upnik A. d. o. o. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru upnika ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

4. Stečajni upravitelj je na pritožbo upnika odgovoril. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo zavrne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v stečajnem postopku vodi posle insolventnega dolžnika in ga zastopa pri pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase (3. točka drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP). Med pravne posle in druga pravna dejanja, namenjena unovčenju stečajne mase, spadajo tudi dejanja v zvezi z izterjavo terjatev stečajnega dolžnika do njegovih upnikov. Dejanja v zvezi z izterjavo terjatev vključujejo tudi procesna dejanja, če je treba terjatve stečajnega dolžnika sodno uveljavljati.1

7. Stečajni upravitelj je dolžan plačati pravdne stroške, ki bremenijo stečajnega dolžnika in ki so mu bili odmerjeni s pravnomočnim sklepom sodišča. V odločbi Cst 377/2014 je bilo že zavzeto stališče, da tudi morebitne kršitve upravitelja v zvezi z neracionalnim vodenjem pravdnih postopkov ne morejo biti podlaga za neizplačilo že nastalih stroškov nasprotni stranki. Tudi morebitna neracionalna odločitev upravitelja v tekočem pravdnem postopku ne more imeti za posledico, da stečajni dolžnik ne bi bil dolžan plačati nasprotni stranki prisojenih stroškov, zato je v tej fazi razpravljanje o možnostih za uspeh v pravdnem postopku brezpredmetno. Ob odločanju o soglasju k plačilu pravdnih stroškov, ki bili stečajnemu dolžniku s pravnomočno odločbo naloženi v plačilo, zato sodišče ne presoja potrebnosti in utemeljenosti pravdnega postopka, v katerem so ti stroški nastali. Smiselno enako velja glede obveznosti plačila sodne takse v postopku, v katerem je stečajni dolžnik zavezanec za njeno plačilo. Presoja sodišče v zvezi s soglasjem k plačilu teh stroškov (to je stroškov pravdnega postopka) je zato osredotočena na ugotovitev, da so bili stroški stečajnemu dolžniku s pravnomočnim sklepom v ugotovljeni višini naloženi v plačilo. Glede sodne takse pa je podlaga za soglasje k izplačilu ugotovitev, da je stečajni dolžnik opravil dejanje v sodnem postopku, zaradi katerega je zavezanec za plačilo predpisane sodne takse.

8. Pritožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče v postopku izdaje soglasja k plačilu že nastalih stroškov preverjati možnosti za uspeh stečajnega dolžnika v pravdnem postopku, v katerem so ti stroški nastali. Stroški pravdnega postopka so bili stečajnemu dolžniku s pravnomočno odločbo že naloženi v plačilo. Prav tako je že nastala obveznost plačila sodnih taks za pravdni postopek. Svetovalne vloge stečajno sodišče v tej fazi postopka že iz tega razloga ne more imeti.

9. Kot izhaja iz navedenega presoja sodišče ob izdaji izpodbijanega sklepa porabo sredstev stečajnega dolžnika zgolj v tem okviru. Ne daje torej prognoze za uspeh v sodnem postopku, v katerem je bil izdan sklep o stroških oziroma v katerem je dolžnik zavezanec za plačilo sodne takse. Pravilnost takšne razlage izhaja tudi iz besedila določbe 357. člena po noveli ZFPPIPP-H. Po navedeni določbi namreč upravitelj ne potrebuje soglasja sodišča za izpolnitev obveznosti, ki je strošek stečajnega postopka v primeru, da gre za plačilo odmerjene sodne ali upravne takse ter plačilo sodnih ali upravnih stroških na podlagi odločbe sodnega ali upravnega organa (112. člen ZFPPIPP-H). Ta določba se sicer ne uporablja v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona (drugi odstavek 137. člena ZFPPIPP-H), zato se pritožbeno sodišče nanjo sklicuje zgolj v podkrepitev svojega stališča. 10. Pritožnik tudi s sklicevanjem na sklep Cst 365/2018 drugačnega stališča ne more uspešno utemeljiti. Navedena zadeva se namreč od sedaj obravnavane razlikuje, saj se obrazložitev odločitve v navedeni zadevi nanaša na ugovor pritožnika, da naj bi bil upravitelj stroške sodnih postopkov že upravičen poplačati na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. V zadevi Cst 37/2019 pa se je pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka sicer ukvarjalo s trditvami pritožnika glede zatrjevane (ne)potrebnosti tožbe, v zvezi s katero so nastali stroški odvetniških storitev, vendar pa, glede na vse pojasnjeno, takega preizkusa ni bilo dolžno opraviti.

11. Uveljavljena pritožbena razloga torej nista utemeljena, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Dr. Nina Plavšak, ZFPPIPP, razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 247.