Jedro

Tožnik je preko svoje pooblaščenke sodeloval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, preko nje je tudi podal pripombe, ki jih je upravni organ preučil in investitorka tudi upoštevala. Po preklicu pooblastila in danem pooblastilu (drugemu) odvetniku pa iz listin upravnega spisa izhaja, da je v postopku sodeloval njegov odvetnik, tako da je bilo s procesnim postopanjem upravnega organa zadoščeno pogoju udeležbe stranskega udeleženca (tožnika) v tem postopku, četudi že po izdaji gradbenega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem Upravne enote Žalec, številka 351-571/2010-25236 z dne 30. 6. 2011, je pod točko I izreka odločeno, da se investitorici A.A. (stranki z interesom v tem sporu) izda gradbeno dovoljenje za gradnjo manj zahtevnega objekta z oznako S1, CC-SI: 11100 (enostanovanjska stavba) s komunalno ureditvijo in gradnjo opornega zidu na zemljiščih parcelna številka 683/14 in 683/15 k.o. …. Pod točko II. izreka je kot sestavni del tega gradbenega dovoljenja naveden projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, številka 18/10 avgust 2010, ki vsebuje načrte, ki so določno navedeni in soglasja, ki so v izreku prav tako določno navedena. V nadaljevanju izreka gradbenega dovoljenja se navajajo še podatki o objektu, višina stavbe, streha, parkirni prostori, obseg zemljišča, odmiki nameravane gradnje od sosednjih zemljišč, dostop in dovoz na lokalno cesto in oporni zid, ki bo postavljen ob parcelno mejo z zemljiščem 683/8 k.o. … v dolžini 28m in ob delu parcelne meje z zemljiščem številka 1499/1 k.o. … v dolžini 4,45m. Zid se bo po višini prilagaja obstoječemu terenu, odmaknjen pa bo od parcelnih številk 683/8 k.o. … ter od zemljišča parcelna številka 1499/1 k.o. … 0,05m. Od zemljišča parcelna številka 683/16 k.o. … bo oporni zid odmaknjen 18,70m. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja pravno podlago za izdajo dovoljenja, ki je v Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1), ter prostorski plan za območje občine Domžale, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale in Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Domžale (dalje PUP). Glede sodelovanja strank v postopku navaja, da so bili v izdajo gradbenega dovoljenja vključeni lastniki in solastniki sosednjih parcel, med njimi tudi tožnik in sicer kot lastnik parcelne številke 683/8 k.o. …. Strankam v postopku je bila dana možnost, da se s priloženo dokumentacijo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja seznanijo pred razpisano ustno obravnavo. Prav tako so bile seznanjene z dejstvo, da v kolikor se ustne obravnave ne bodo udeležile oziroma poslale pooblaščenca s pisnim pooblastilom in svojega izostanka ne bodo opravičile do razpisanega dne za ustno obravnavo, bo upravni organ ustno obravnavo opravil in štel, da se z nameravano gradnjo strinja. Tožnik B.B. je imel najprej pooblaščenko, prav tako solastnico sosednjega zemljišča C.C., ki ga je zastopala v tem postopku in tudi sodelovala, kot je to razvidno iz zapisnika o ustni obravnavi. V nadaljevanju navaja pripombe pooblaščenke, glede vzdrževanja objekta in požarne varnosti, kar vse zadostuje prostorskim pogojem. Projekt ne bo negativno vplival na sosednja zemljišča, ker je projektna dokumentacija skladna z Odlokom o PUP in zadostuje pogojem iz 21. člena Odloka o PUP, ki določa kakšni morajo biti odmiki. V območju predvidene gradnje ni določene gradbene linije, odmiki od sosednjih zemljišč pa niso določeni. Zato se upoštevajo odmiki med projektoma. Iz zasnove požarne varnosti je razvidno, da so odmiki zadostni. Predviden stanovanjski objekt bo od zemljišča parcelna številka 683/8 k.o. … odmaknjen 2,05m (zid) in 0,90m (napušč), na navedenem zemljišču pa ni zgrajenega objekta oziroma je zemljišče nepozidano. Ni pa predloženih dokazil, da se s predvideno gradnjo poslabšuje bivalna kvaliteta na parcelnih številkah 683/8, 683/12 in 683/9 k.o. …. Odgovarja tudi na očitek pooblaščenke C.C. glede gostote pozidave in še navaja, da je investitorica sledila zahtevi stranke po zavarovanju brežine z opornim zidom, zato je dne 31. 3. 2011 dopolnila vlogo z vodilno mapo, načrtom arhitekture in načrtom gradbenih konstrukcij, številka JP05/11 marce 2011, ki se nanaša na gradnjo opornega zidu. Oporni zid bo postavljen ob parcelno mejo z zemljiščem 683/3 k.o. … in ob delu zemljišča s parcelno številko 1499/1 k.o. …. Stranke so bile na podlagi 63. člena ZGO-1 s pisnim vabilom vabljene na ustno obravnavo. Ta vabila so bila pravilno vročena kot je vidno iz prispelih povratnic. Pošiljka vročena na naslov tožnika B.B. se je vrnila z označitvijo vročevalca, da je naslovnik preseljen, pod rubriko pripomba vročevalca (drugo), pa je zabeležil izjavo varuške, da je naslovnik odsoten na zdravljenju v tujini za nedoločen čas. 27. 5. 2011 je B.B. upravnemu organu poslal odpoved pooblastila C.C. Iz registra prebivališča je upravni organ ugotovil, da je 22. 4. 2011 prijavil odhod v tujino in sicer v Nemčijo, …. Tako je bila preklicana ustna obravnava in ponovno razpisan narok ter strankam poslana vabila. Ponovno je bila vrnjena pošiljka iz naslova začasnega prebivališča z navedbo, da je na tem naslovu neznan. Še enkrat je bilo poslano vabilo na naslov za vročanje na naslov …. Vabilo je spet prispelo nazaj s pripombo, da je naslovnik začasno odsoten. Ker je bila naslovniku poskušena vročitev na stalno prijavljen naslov za vročanje ter tudi na začasno prijavljeno prebivališče v tujini, je upravni organ štel, da je vročitev ustrezno opravljena. Prebivališče stranke je znano, imenovani pa v državi ni imel pooblaščenca za vročitve. Šteto je, da se stranke, ki se ustne obravnave niso udeležile in prav tako svojega izostanka niso opravičile, strinjajo s predlagano gradnjo stanovanjskega objekta z oznako S1 in gradnjo opornega zidu investitorice, kot je prikazana v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, številka 18/10, ki ga je avgusta 2010 ter dopolnitev v novembru 2010 in marcu 2011, izdelal D. d.o.o. 2. S pritožbeno odločbo je tožena stranka potrdila izdano gradbeno dovoljenje, ter navedla iste dejanske in pravne razloge, kot jih že navaja prvostopenjska odločba. Glede samega postopka vabljenj stanskih udeležencev pa še navaja; Upravni organ je dne 19. 1. 2011 opravil ustno obravnavo, na kateri je sodeloval pritožnik s pooblaščenko, ki je na ustni obravnavi podala pripombe, med drugim tudi zahtevo po ureditvi opornih zidov. Prvostopni organ je po pridobitvi dopolnitve projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtovanim opornim zidom opravil ustno obravnavo, ki se je pritožnik ni udeležil, prvostopni organ pa je izdal izpodbijano odločbo. Zoper izdano gradbeno dovoljenje se je B.B. pritožil in ugovarjal, da na ustno obravnavo ni bil pravilno vabljen, oziroma da vročitev vabila ni bila pravilno opravljena. Prvostopni organ je v zvezi s pritožbo in izpostavljenim pritožbenim ugovorom na podlagi 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) sam dopolnil postopek in razpisal ustno obravnavo dne 6. 9. 2011, ki se je je udeležil pooblaščenec pritožnika. Sprememba oziroma dopolnitev projektne dokumentacije mu je bila predstavljena, dana mu je bila tudi možnost, da se o njej izjavi. Pooblaščenec je na to izjavil, da se želi pritožnik sam izjaviti o zadevi, na dan ustne obravnave pa sam ni mogel priti, ker je imel na ta dan zdravniško kontrolo v tujini. Investitorica se je v zvezi z navedenim strinjala, da se poskušata s pritožnikom dogovoriti, pritožnik pa naj bi upravni organ seznanil z rezultatom predvidenega usklajevanja z investitorico. Glede na podatke spisne dokumentacije izhaja, da je pooblaščenec dne 16. 9. 2011 sporočil, da so uvodna ravnanja med pritožnikom in investitorico stekla, zaradi njene odsotnosti pa se bodo nadaljevala v začetku oktobra. Ker se glede na podatke v spisni dokumentaciji od takrat dalje pritožnik ni odzval, je prvostopni organ dne 20. 12. 2011 po določbi 245. člena ZUP pritožbo skupaj s spisno dokumentacijo zadeve odstopil pritožbenemu organu v pristojno obravnavo. Navaja še, da je odločilno to, da ima tožnik pooblaščenca odvetnika, ki se je ustne obravnave udeležil in mu je spisna dokumentacija predstavljena, pa tudi dana možnost podaje pripomb v imenu pritožnika. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni bila potrebna osebna udeležba stranskega udeleženca, ali njegova osebna izjava, saj takšna izjava kot dokazno sredstvo ni bila pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na določbe v Odloku o PUP. Možnost udeležbe je v postopku imel, to pa je po presoji tožene stranke dovolj, da se šteje, da je bilo načelu zaslišanje stranke zadoščeno. V pritožbi tudi niso navedeni drugi ugovori, tako da ostajajo pripombe zoper gradnjo objekta v zadevi v okviru pripomb, ki jih je podal na prvi stopnji, do njih pa se je prvostopenjski organ opredelil in jih pravilno, kot neutemeljene zavrnil. 3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bil hudo bolan in se je zdravil v Münchnu v Nemčiji, kjer ima tudi prijavljeno začasno prebivališče. Ker mu vabilo ni bilo vročeno, mora vročitev upravni organ izvesti še enkrat pravilno z zakonom. Imel je interes, da se postopka osebno udeleži, ker zgolj udeležba pooblaščenca ne more biti zadosten pogoj za zadostitev načela zaslišanja stranke v postopku, še manj pa zadostuje za podajo soglasja tožnika k ureditvi opornih zidov investitorke. S tem se namreč bivalna kvaliteta tožnika močno poslabša, povsem spregledan je tudi požarno varnostni normativ, ki bi jih investitorka in upravni organ morala upoštevati. Oporni zid bo od zemljišča tožnika odmaknjen 0,05m, tak poseg pa predstavlja občuten poseg v zemljišče tožnika in brez njegovega podanega soglasja k taki izvedbi, gradnja opornega zidu s strani investitorke ni možna. Soglasje bi lahko izdal samo z neposredno udeležbo na obravnavi.

4. Gre za zanemarjenje temeljnih načel upravnega postopka, to je določbe 6. člena ZUP in 7. člena ZUP, ki določata, da morajo pri postopanju organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Pred izdajo gradbenega dovoljenja na kraju samem, bi moral upravni organ preveriti že izvedene posege in bi že na podlagi tega ogleda lahko ugotovil, da predvidena gradnja ni niti skladna z okoljem, niti skladna s predpisanimi merili in pogoji po PUP, po potrebi pa naj se za ugotovitev skladnosti angažira še izvedenec gradbene stroke. Investitorka je za gradnjo na zemljišču s parcelno številko 683/14 in 683/15 k.o. … pridobila gradbeni dovoljenji za gradnjo dveh stanovanjskih stavb, eno, ki je predmet izpodbijanja v tem postopku (za stanovanjski objekt „S1 s komunalno ureditvijo in gradnjo upornega zidu“ in eno z oznako S2, CC-SI: 11100. Predvidena gradnja ne ustreza gradbenim predpisom in je dejansko stanje na območju, kjer je predvidena gradnja drugačno od tistega, ki ga sta ga ugotovila oba upravna organa. Za oba objekta so predvidene iste dovozne poti in na istem zemljišču ter so za oba stanovanjska objekta predvidena garažna mesta, pri čemer je upravni organ v postopku izdaje dveh ločenih, samostojnih gradbenih dovoljenj spregledal, da predvideni faktor zazidljivosti ne ustreza predpisanemu v Odloka o PUP. Predlaga, da se glede upoštevanja ustreznosti faktorja zazidljivosti v tem primeru angažira izvedenec prostorskega načrtovanja. Tudi odmik od zemljišča s parcelno številko 683/8 k.o. …, ni ustrezen, ker se ne upošteva dejanske karakteristike mikro območja (relief, geološka sestava, nakloni). To je mogoče ugotoviti že z ogledom na kraju samem in angažiranjem ustreznega izvedenca. Tudi utemeljitev, da tožnik nima pravnega interesa za varovanje svojih pravic, ker na njegovem zemljišču s parcelno številko 683/8 k.o. … ne stoji noben objekt, ni pravilna. Spregleda se interes tožnika, da lahko tudi on na tem zemljišču zgradi objekt, in da stanje kot je danes, ni rečeno, da bo ostalo nespremenjeno tudi v prihodnosti. Če na tožnikovem zemljišču ni nobenega objekta, to ni podlaga za zaključek, da tožnik nima pravno varovanega položaja, oziroma da bi bila zaradi tega varstvo njegovega pravnega interesa manjše ali da se mu takšno varstvo celo odreka. Predlaga, da sodišče odloči o tožbi z neposrednim izvajanjem dokazov na glavni obravnavi in ugotovi, da je izpodbijani akt nezakonit, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno presojo.

5. Tožena stranka in stranka z interesom v tem sporu A.A. (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) na tožbo nista odgovorili.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna izdaja gradbenega dovoljenja investitorici A.A. (stranki z interesom v tem sporu) za gradnjo manj zahtevnega objekta, z oznako S1, CC-SI: 11100 (enostanovanjska stavba) s komunalno ureditvijo in gradnjo opornega zidu, na zemljiščih parcelna številka 683/14 in 683/15 k.o. ... Iz tožbenih navedb in listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik lastnik sosednjega zemljišča parcelna številka 683/8 k.o. …, vsled česar ga je upravni organ pritegnil v postopek izdaje gradbenega dovoljenja kot stranskega udeleženca.

8. Tekom izdaje gradbenega dovoljenja je bilo opravljenih več ustnih obravnav, ki so listinsko evidentirane z vpogledom v projektno dokumentacijo takratne tožnikove pooblaščenke C.C. (ta je na projektno dokumentacijo vložila pripombe) na sedežu upravnega organa dne 14. 1. 2011, zapisnika o opravljeni ustni obravnavi, številka 351-571/2010-25236 z dne 19. 1. 2011 in zapisnika z dne 6. 9. 2011, ki pa je bil narejen po izdaji gradbenega dovoljenja z dne 30. 6. 2011, v zvezi s pritožbo tožnika zoper to dovoljenje. V obravnavanem primeru je sporno, ali je imel tožnik možnost sodelovanja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, glede na ves procesni potek, potem ko ga je upravni organ v postopek pritegnil kot stranskega udeleženca lastnika zemljišča 683/8 k.o. …. Že v pritožbi zoper izdano gradbeno dovoljenje tožnik uveljavlja zgolj kršitev procesnih določb ZUP, ki se nanašajo na pravilno vročitev vabila na ustno obravnavo (iz spisovnih listin je razvidno, da gre samo za eno „sporno“ obravnavo dne 28. 6. 2011), zaradi česar mu je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku. Navedene kršitve uveljavlja tudi v tožbi, to je kršitev 6. člena ZUP, ki določa odločanje po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravnih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, 7. člena, da mora biti strankam omogočeno, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in 8. člena ZUP, ki določa načelo materialne resnice, da se ugotovi resnično dejansko stanje in vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Kot je navedeno zgoraj, iz listin upravnega spisa izhaja in tega tožnik v tožbi ne prereka, da je tožnik preko pooblaščenke C.C. že sodeloval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (razen na obravnavi dne 28. 6. 2011), da je bila s strani pooblaščenke vpogledana projektna dokumentacija, in da je o projektni dokumentaciji (sporen je predvsem oporni zid) preko pooblaščenke dal tudi pripombe, ki jih je upravni organ proučil in investitorka tudi upoštevala. Po preklicu pooblastila pooblaščenki in danem pooblastilu odvetniku, ter po njegovem odhodu na zdravljenje v tujino, je iz listin upravnega spisa razvidno, da je v nadaljnjem postopku po že izdanem gradbenem dovoljenju sodeloval njegov odvetnik, kar je razvidno iz dopisov upravni enoti in opravljenih narokih, tako da je bilo s procesnim postopanjem upravnega organa zadoščeno pogoju udeležbe stranskega udeleženca (tožnika) v tem postopku, četudi že po izdaji gradbenega dovoljenja. Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega upravnega organa, da pa sta bili pravilno opravljeni vročitvi vabila na ustno obravnavo dne 28. 6. 2011, to je pred izdajo gradbenega dovoljenja z dne 30. 6. 2011 in ker tožnik niti doma, niti v tujini ni imel pooblaščenca za vročitev (tega dejstva tožnik ne prereka), se je štelo, da je bila vročitev pravilno opravljena. Bistveno je torej, da je imel tožnik možnost do izdaje gradbenega dovoljenja sodelovati v postopku (kot že navedeno, so bile pripombe pooblaščenke upoštevane), vsa morebitna „nesoglasja“ glede pravilne vročitve vabila na ustno obravnavo dne 28. 6. 2011 (novo pooblastilo dano odvetniku), pa so med strankama nastala po že izdanem gradbenem dovoljenju, ko je tožnika prvostopenjski upravni organ ponovno vabil na narok v zvezi s pritožbenimi navedbami (in šele po neuspešno izvedenem naroku pritožbo poslal spis pritožbenemu organu) in takšno vabljenje niti ni bila njegova zakonska dolžnost. Vse nadaljnje tožbene ugovore, ki se nanašajo na neustrezno gradnjo, ki ni v skladu s prostorskim aktom, sodišče kot neutemeljene zavrača, glede na to, da pritožbeno niso bila uveljavljena in stranka lahko uveljavlja in predlaga dokaze samo, če te možnosti ni imela v pritožbenem postopku (tretji odstavek 20. člen ZUS-1). Ne glede na to, pa so tudi sicer tožbeni vsebinski ugovori zgolj splošni, ker tožnik z nobenim dokaznim sredstvom ne dokazuje, da bodo zatrjevane nepravilnosti imele vpliv na njegov pravno varovani položaj, ki mu ga sicer v omenjenem obsegu daje priznani status stranskega udeleženca v tem spornem upravnem postopku.

9. Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za razpis glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih tožnik predlaga v tožbi, niso pomembna za odločitev (druga alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

11. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.