Jedro

V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba Sklada ne zadošča, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, kar pa seveda ne pomeni, da upnik do zakonskih zamudnih obresti ni upravičen. Vendar pa njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če odločba Sklada, ki je podlaga za zakonsko subrogacijo, ne zajema tudi naložitve zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi izvršilnega naslova – dogovora pri CSD št. X z dne 30. 6. 2003 v zvezi z odločbo št. PS-000 z dne 3. 1. 2012 na predlog upnika zoper dolžnika zaradi izterjave: glavnice v znesku 1.063,43 EUR, izvršilnih stroškov upnika v znesku 11,50 EUR, ki jih je dolžnik upniku dolžan plačati v 8 dneh po prejemu sklepa o njihovi odmeri, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila, nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, dovolilo izvršbo z rubežem plače in denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet (I. točka izreka sklepa). Predlog za izvršbo pa je zavrnilo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od izplačanih zneskov nadomestil preživnine (III. točka izreka sklepa).

2. Upnik se je zoper III. točko izreka sklepa pravočasno pritožil iz razloga bistvenih kršitev pravil postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za zavrnitev izvršbe za izterjavo zakonskih zamudnih obresti, saj v času odločitve z izvršilnim naslovom ni razpolagalo. Iz izvršilnega naslova, odločbe PS-000 z dne 3. 1. 2012, natančneje iz 4. točke, izhaja dolžnost preživninskega zavezanca, da poleg izplačanih sredstev upniku povrne tudi pripadajoče zakonske zamudne obresti. Takšna opredelitev določno zajema tudi navedbo o dolžnosti plačila zakonskih zamudnih obresti. Upnik je tako na podlagi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS od dolžnika upravičen izterjati izplačana sredstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S prehodom terjatve iz otroka na upnika je upnik pridobil tudi pravico terjati zakonske zamudne obresti od izplačanega zneska. Določbe OZ, na katere sodišče opira svojo odločitev, so neskladne z določbami ZJSRS. Zakonodajni namen slednjega je namreč povečati socialno varnost določene kategorije otrok, ohraniti in okrepiti preživninsko odgovornost preživninskih zavezancev ter zaostriti in pospešiti izterjavo preživninskega dolga in z njim poplačati sredstva državi, ki bodo porabljena za plačilo nadomestila preživnine. Dolžnik je bil v zamudi s plačilom svoje preživninske obveznosti. Predlaga razveljavitev III. točke izreka sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5. V skladu z načelom formalne legalitete je izvršbo mogoče dovoliti le v obsegu terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova (primerjaj 17. člen in prvi odstavek 21. člena ZIZ), pri čemer ni pravno pomembno, ali bi bil upnik sicer po zakonu upravičen do večje, manjše ali drugovrstne terjatve. Glede na navedeno je pravno neupoštevno upnikovo obširno pritožbeno utemeljevanje, zakaj ima pravno podlago za izterjavo zakonskih zamudnih obresti v določbi tretjega odstavka 28. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) oziroma, da je preživninski zavezanec že ob izvršitvi odločbe, s katero sklad plačuje nadomestilo preživnine upravičencu, v zamudi in zato tudi skladu, ki vstopi v položaj otroka kot upnika, zakonske zamudne obresti pripadajo. Sodišče prve stopnje je upniku pravilno pojasnilo, da v zakonu določena pravica še ne predstavlja izvršilnega naslova, ter se ob tem sklicevalo na že dlje časa uveljavljeno sodno prakso,1 za odstop od katere v konkretnem primeru ni najti nobenega razloga. V odločbi PS-000 z dne 3. 1. 2012 je v 4. točki zapisana le dolžnost Sklada od preživninskega zavezanca izterjati izplačana sredstva s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov izplačanih nadomestil preživnine za čas od dneva vsakega izplačila nadomestila preživnine do vračila iz 28. člena ZJSRS. V skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem poleg upnika in dolžnika navedeni tudi predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Tem zahtevam odločba Sklada ne zadošča, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, kar pa seveda ne pomeni, da upnik do zakonskih zamudnih obresti ni upravičen. Vendar pa njegova pravica, ki temelji na 28. členu ZJSRS, sama po sebi še ne pomeni, da je mogoče voditi izvršbo za zakonske zamudne obresti, če odločba Sklada,2 ki je podlaga za zakonsko subrogacijo, ne zajema tudi naložitve zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih izplačil dalje.

6. Upnik je tudi spregledal, da ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 8. 12. 2017 pozvalo k predložitvi dogovora CSD št. X z dne 30. 6. 2003 in odločbe PS-000 z dne 3. 1. 2012, ki ju je v vlogi z dne 20. 12. 2017 tudi predložil. V času odločanja je tako sodišče prve stopnje razpolagalo z listinami, ki so omogočale preizkus skladnosti izterjevane terjatve z izvršilnim naslovom.

7. Ker upnikovi pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa ob preizkusu pravilnosti in zakonitosti odločitve iz III. točke izreka sklepa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijani točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Gre za ustaljeno sodno prakso, ki se je oblikovala na podlagi odločitve Vrhovnega sodišča RS, sklep II Ips 128/2004 z dne 30. 9. 2004 (glej zlasti predzadnji odstavek obrazložitve in sodno prakso, ki se je oblikovalo ob upoštevanju citirane odločbe Vrhovnega sodišča RS; na primer VSL, sklepi III Ip 305/2012, I Ip 1909/2015, II Ip 1454/2017 in III Ip 3050/2017). 2 Izvršilni naslov v primeru zakonske subrogacije terjatve preživninskega upravičenca na sedanjega upnika je v povezavi s sodbo ali sodno poravnavo, s katero je priznana preživninskemu upravičencu pravica do preživnine, tudi odločba o pravici do nadomestila preživnine Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije.