Jedro

Iz določb SPZ izhaja, da je primarna fizična delitev stvari in si mora sodišče prizadevati za tako delitev. Prevzem zemljišča z izplačilom vrednosti solastninskega deleža drugemu solastniku po petem odstavku 70. člena SPZ pride v poštev šele, če fizična delitev parcele ne bi bila mogoča ali bi povzročila znatno zmanjšanje vrednosti stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ugotovilo solastniške deleže strank nepravdnega postopka. V II. točki je odločilo, da se parcelna št. 467/1 k.o. BV razdeli tako, da jo prevzame v celoti, v izključno last in s pravico zemljiškoknjižnega vpisa nasprotni udeleženec R.V. (drugi nasprotni udeleženec), v III. točki izreka je odločilo, da je na račun solastnega deleža predlagajoče stranke R.S. in nasprotnega udeleženca A.Š., R.V. dolžan izplačati predlagajoči stranki 3.818,00 EUR in nasprotnemu udeležencu A.Š. znesek 1.033,00 EUR v roku dveh mesecev od pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje. V IV. točki izreka je odločilo o skupnih stroških postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagateljica zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj niso izpolnjeni pogoji za odločanje na podlagi petega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Sodišče prve stopnje bi moralo prvenstveno opraviti fizično delitev tako, da bi solastniki dobili v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes. Višina zmanjšanja vrednosti nepremičnine v predmetnem postopku sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, ampak je cenilka ugotovila vrednost ločeno glede na 1 m2 zemljišča, kot tudi ločeno glede na ceno ocenjenega zemljišča v celoti. Pri tem pa ne gre spregledati, da znaša solastniški delež predlagateljice 65 % med tem ko znaša solastniški delež nasprotnega udeleženca R.V. zgolj 17 %. Prav tako je sodišče preuranjeno odločilo, da fizična delitev ni primerna zaradi potrebe po ureditvi ustreznega dostopa. Morebitni stroški povezani s predmetnim postopkom pa ne vplivajo na uporabo določil 70. člena SPZ. Predlaga, da sodišče druge stopnje odloči o pritožbi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP in 42. člen Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

5. Pregled zadeve pokaže, da je predlagateljica predlagala fizično delitev solastne nepremičnine, in sicer parc. št. 467/1 k.o. BV, ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče v velikosti 4.218 m2 tako, da predlagateljici pripade zemljišče v izmeri 2.737 m2 glede na višino solastniškega deleža, nasprotna udeleženca pa si razdelita preostali del zemljišča ali ohranita solastnino. Nasprotna udeleženca sta predlogu nasprotovala in sta podala nasprotni predlog delitve oz. je drugi nasprotni udeleženec predlagal, da se celotna nepremičnina dodeli njemu. Sodišče prve stopnje je v postopek pritegnilo cenilca, ki je ocenil tržno vrednost kmetijskega zemljišča na 5.884,11 EUR.

6. Skladno z drugim odstavkom 70. člena SPZ določi o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Interes se ugotavlja glede na dosedanjo rabo stvari, potrebe solastnikov in velikost solastninskih deležev1. Le če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari sodišče odloči naj se stvar proda in razdeli kupnina - civilna delitev (četrti odstavek 70. člena SPZ).

7. Iz določb SPZ izhaja, da je primarna fizična delitev stvari in si mora sodišče prizadevati za tako delitev. Prevzem zemljišča z izplačilom vrednosti solastninskega deleža drugemu solastniku po petem odstavku 70. člena SPZ pride v poštev šele, če fizična delitev parcele ne bi bila mogoča ali bi povzročila znatno zmanjšanje vrednosti stvari. Sodišče prve stopnje pa okoliščin, ki bi preprečevale fizično delitev zemljišča ni ugotavljalo. Stroški, ki so povezani z delitvijo solastnih nepremičnin (npr.stroški parcelacije), ne morejo vplivati na vrstni red pravil delitve solastnine po 70. členu SPZ.

8. V predmetnem postopku je sodišče prve stopnje bilo dolžno najprej ugotoviti ali je fizična delitev predmetne parcele mogoča ne da bi zaradi tega prišlo do bistvenega zmanjšanja vrednosti nepremičnine. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da je kmetijsko zemljišče praviloma mogoče fizično deliti ob upoštevanju, da solastniki dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ). Iz cenilnega poročila cenilke M.Č.C. z dne 23. 7. 2018 ne izhaja, da delitev zemljišča ni mogoča oz. da bi slednje vplivalo na njeno vrednost. Cenilka je namreč nepremičnino ocenila tako, da je ugotovila vrednost kvadratnega metra kmetijskega zemljišča in to vrednost pomnožila z velikostjo sporne parcele ter ugotovila, da je tržna vrednost kmetijskega zemljišča 5.884,11 EUR.

9. Tako predlagateljica kot nasprotna udeleženca sta podala predlog delitve nepremičnine v naravi, sodišče prve stopnje pa se s slednjim ni ukvarjalo. V 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje sicer ugotavlja, da je možna fizična delitev nepremičnine v naravi, vendar je nesmiselna zaradi znatnega zmanjšanja vrednosti nepremičnine, pri tem pa sodišče prve stopnje ne pojasni na podlagi katerih dokazov je prišlo do takšnega zaključka. Povsem pavšalen je namreč zaključek sodišča, da je fizična delitev povezana z nesorazmernimi stroški, ki bi pomenili zmanjšanje vrednosti parcele, ki je predmet delitve.

10. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje primarno moralo opraviti fizično delitev nepremičnine (kmetijskega zemljišča), tako da bodo solastniki v naravi dobili tisti del stvari, za katerega izkazujejo upravičen interes. Šele če fizična delitev v naravi niti z izplačilom razlike v vrednosti ne bo mogoča ali če bo sodišče ugotovilo, da je prišlo do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari bo sodišče prve stopnje lahko postopalo v skladu s petim odstavkom 70. člena SPZ.

11. Šele po dopolnitvi postopka v navedeni smeri, ko bo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava dejansko stanje popolno ugotovilo bo mogoče v zadevi pravilno odločiti, zato je sodišče druge stopnj izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 VSL Sklep I Cp 1083/2018 z dne 7.11.2018