Jedro

Začasna odredba, ki zadržuje učinkovanje pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve preprečuje, da bi terjatev iz pogodbe zapadla in bi upnik v izvršilnem postopku lahko učinkovito uveljavil plačilo terjatve, preden bi bilo v sporu o veljavnosti pravnih naslovov pravnomočno odločeno. Ker takšna začasna odredba toženi stranki ne prepoveduje, da bi v izvršilnem postopku poizkusila uveljaviti plačilo terjatve, ali da z njo razpolaga, grožnja z izrekom denarne kazni ni potrebna, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II.Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče je v neizpodbijani I. točki izreka, do pravnomočno končanega spora, zadržalo učinkovanje med pravdnima strankama sklenjene kreditne pogodbe in sporazuma v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, zavrnilo pa začasno odredbo v delu (II.), da naj toženi stranki prepove, da razpolaga s terjatvami, ki izvirajo iz kreditne pogodbe in sporazuma in uveljaviti plačilo terjatve, vključno z uveljavljanjem plačila v izvršilnem postopku ter da za primer kršitve prepovedi izreče toženi stranki denarno kazen.

2.Tožeča stranka izpodbija sklep v zavrnilnem delu (II.), zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) ter pravice do enakega varstva pravic v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi iz 22. člena Ustave. Iz obrazložitve sledi, da je tožeča stranka v zavrnjenem delu predloga za izdajo začasne odredbe predlagala, naj sodišče toženi stranki prepove: razpolagati s terjatvijo in zahtevati plačilo terjatve na podlagi izvršilnega naslova, katerega učinkovanje je bilo začasno zadržano do pravnomočnega končanja tega pravdnega postopka. Ker gre za nenadomestno dejanje, je primerno sredstvo izvršbe zagrožena denarna kazen. Zgolj z zadržanjem učinkovanja pravnih poslov, ki predstavljajo izvršilni naslov, ni mogoče doseči namena zavarovanja. Tožena stranka bo v primeru, da sodišče ne bo v celoti ugodilo njenemu predlogu, predlagala izvršbo, ki se ji bo tožeča stranka lahko uprla šele z ugovorom v izvršilnem postopku. Ker ugovor nima suspenzivnega učinka, bo tožena stranka lahko dosegla blokado sredstev na bančnem računu tožeče stranke. Zoper tožečo stranko bi lahko bil opravljen tudi rubež premičnin. Takšno stanje bi trajalo do pravnomočne odločitve o ugovoru v izvršilnem postopku. To bi izvotlilo namen začasne odredbe. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za začasno odredbo ugodi v celoti s stroškovno posledico.

3.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v neizpodbijanem delu delno ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve tako, da je do pravnomočno končanega pravdnega postopka zadržalo učinke med strankama postopka sklenjene pogodbe in sporazuma. Predlog je v delu, ki se nanaša na prepoved, da tožena stranka s terjatvijo razpolaga, ali uveljavi poplačilo terjatve, kar vključuje tudi izterjavo terjatve v izvršilnem postopku, zavrnilo.

6.Pritožbeno sodišče sprejema odločitev sodišča prve stopnje in navedbe tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da je tožeča stranka predlagala izdajo regulacijske začasne odredbe, ki sama po sebi predstavlja hud poseg v pravice in pravni položaj tožene stranke in da je zato sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti predlaganega sredstva zavarovanja pravilno ocenilo, kakšen je tisti minimalni ukrep, ki bo zadoščal za učinkovito zavarovanje pravnega in dejanskega položaja tožeče stranke. Tudi po presoji pritožbenega sodišča za zagotovitev polnega učinka morebitnega uspeha tožeča stranka v pravdnem postopku na ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe in sporazuma, kot ga terja pravo Evropske unije, zadostuje začasno zadržanje učinkov pogodbe in sporazuma. Izdana začasna odredba namreč začasno suspendira vsa upravičenja, ki sledijo iz sklenjene pogodbe in sporazuma.

7.Pravica, da upnik uveljavlja svojo terjatev v izvršilnem postopku pa je del ustavne pravice do sodnega varstva, ki jo je mogoče omejiti zgolj z Ustavo ali zakonom. Ob tehtanju ustavne pravice tožeče stranke do zasebne lastnine ter njene pravice kot potrošnika ter na drugi strani pravice tožene stranke do sodnega varstva v tem primeru, pretehta slednja, saj ima tožeča stranka v primeru morebitnega izvršilnega postopka na podlagi že izdane začasne odredbe možnost ugovarjati, da so učinki notarske listine začasno suspendirani, kar jo bo zaščitilo pred morebitno zlorabo instituta izvršbe s strani tožene stranke. Ne glede na zavedanje pomembnosti varstva potrošnikov je pravno in življenjsko nevzdržno, da bi lahko dolžniki z izdajo začasnih odredb upnikom preprečili, da začnejo izvršilne postopke v zvezi z njihovimi terjatvami. To bi namreč nesorazmerno poseglo v ustavno pravico upnikov do sodnega varstva. Sodišče z začasno odredbo toženi stranki ne more omejiti pravice, da o njenem zahtevku oziroma predlogu odloči sodišče. Kako bi se v primeru, da bi tožena stranka razpolagala s terjatvijo, ki izvira iz pogodbe, katere učinkovanje je zadržano, poslabšal položaj tožeče stranke, pritožba pojasnila ne daje.

8.Začasna odredba, ki zadržuje učinkovanje pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve preprečuje, da bi terjatev iz pogodbe zapadla in bi upnik v izvršilnem postopku lahko učinkovito uveljavil plačilo terjatve, preden bi bilo v sporu o veljavnosti pravnih naslovov pravnomočno odločeno. Ker takšna začasna odredba toženi stranki ne prepoveduje, da bi v izvršilnem postopku poizkusila uveljaviti plačilo terjatve, ali da z njo razpolaga, grožnja z izrekom denarne kazni ni potrebna, kar je skladno z načelom lojalne (evroskladne) razlage Direktive 13/93 in sodne prakse SEU.

9.Ker torej uveljavljeni, niti po uradni dolžnosti, preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka v celoti potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da postopek še ni končan.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272, 273

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.