Jedro

Denacionalizacijski postopek ni postopek, ki ga po smrti stranke po naravi stvari ni mogoče nadaljevati. Tako je po oceni sodišča upravni organ v izpodbijani odločbi nepravilno uporabil materialni predpis (drugi odstavek 54. člena ZUP/86), s tem, ko je postopek po smrti vlagateljice zahteve ustavil.

Upravni organ načelu materialne resnice ni zadostil s tem, ko je pooblaščenca vlagateljice zahteve pozival, da navede, kateri so pravni nasledniki vlagateljice zahteve, saj v primeru molka pooblaščenca ali v primeru, da pooblaščenec z navedeno informacijo ne razpolaga, to še ne pomeni, da dediči po vlagateljici zahetve ne obstajajo, niti da volje za nadaljevanje postopka na strani vlagateljice zahteve niso izrazili, kot je to napačno zaključil upravni organ.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, 3. točka odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 490 - 28/2012/163 z dne 21. 12. 2021, se v delu, ki se nanaša na A. A., roj. ...1914 odpravi ter se zadeva v odpravljenem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Dosedanji potek upravnega postopka

1.Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: upravni organ) je v 3. točki odločbe številka 490-28/2012/163 z dne 21. 12. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) odločilo, da se postopek, ki ga je pričela sedaj pokojna A. A., roj. ..., po odvetniku B. B., ..., z zahtevo za denacionalizacijo premoženja pokojnega upravičenca C. C. ustavi in se nadaljuje le z vlagateljico D. D., stanujočo ... in njenimi pooblaščenci.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da po smrti pokojne vlagateljice A. A. (v nadaljevanju: vlagateljica zahteve), njen pooblaščenec- odvetnik B. B., kljub takšnem pozivu upravnega organa, matičnih podatkov o vlagateljici ni sporočil, ni sporočil, kateri oziroma ali se njeni pravni nasledniki prijavljajo v postopek z namenom njegovega nadaljevanja po njej oziroma pravni nasledniki po pokojni pri upravnem organu volje za nadaljevanje postopka s strani vlagateljice niso izrazili. Iz navedenih razlogov je upravni organ postopek, ki ga je pričela vlagateljica z zahtevo za denacionalizacijo podržavljenega premoženja prejšnjega lastnika C. C., rojenega ..., umrlega ..., ustavil, v skladu z določbami drugega odstavka 54. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP/86). Upravni organ je postopek nadaljeval le z vlagateljico D. D. in njenimi pooblaščenci.

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

3.Opisani odločitvi sta tožeči stranki oporekali in sta zoper odločitev po svoji pooblaščenki vložili tožbo in razloga nepravilne uporabe zakona in bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijani odločbi v delu, ki se nanaša na A. A., roj. ..., očitata, da je upravni organ neutemeljeno in brez pravne podlage ustavil postopek denacionalizacije, ki ga je pričela vlagateljica zahteve. Pravna podlaga, na kateri temelji odločitev upravnega organa, je napačna.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravni spis zadeve.

Sodna presoja

Odločitev brez glavne obravnave

5.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt v izpodbijani 3. točki v delu, ki se nanaša na A. A., roj. ... odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodelovala prizadeta oseba s položajem stranke.

K I. točki izreka:

6.Tožba je utemeljena.

7.V obravnavanem postopku mora sodišče presoditi, ali je upravni organ zakonito ustavil postopek z zahtevo za denacionalizacijo premoženja pokojnega upravičenca C. C., ki je bil pričet na podlagi zahteve A. A., roj. ...

8.Izpodbijani sklep je bil izdan v okviru postopka denacionalizacije. Slednjega ureja Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Ta je predpisal, da se v postopkih za uveljavljanje pravic uporablja ZUP/86, če sam ne določa drugače (drugi odstavek 6. člena ZDen).

9.Organ je svojo odločitev oprl na drugi odstavek 54. člena ZUP/86, zato je sodišče moralo presoditi, ali je denacionalizacijski postopek postopek, katerega v primeru smrti stranke med postopkom, po naravi stvari ni mogoče nadaljevati.

10.Pravnega nasledstva v upravnem postopku ZUP/86 ni urejal kazuistično, pač pa je s tem v zvezi izrecno določal, v katerih primerih se postopek ustavi (in ga torej ni mogoče nadaljevati), oziroma v katerih primerih se postopek nadaljuje in vanj namesto umrlega prednika vstopijo njegovi pravni nasledniki. Možnost nadaljevanja postopka je tako odvisno od narave upravne stvari in od tega, kakšna pravica oziroma obveznost je predmet postopka. Od tega je tudi odvisno, ali se bo postopek nadaljeval, ali ustavil, o tem pa se odloča v vsakem primeru posebej. S tem v zvezi je ZUP/86 v drugem odstavku 54. člena določal, da se postopek ustavi v primerih, ko postopka po naravi stvari ni mogoče nadaljevati.

11.Denacionalizacijski postopek je upravni postopek s premoženjskopravno naravo, katerega cilj je vzpostavitev lastninske pravice na odvzetem premoženju. Ker gre za premoženjski zahtevek, smrt vlagatelja zahteve ne povzroči ustavitve postopka, saj zahtevek preide na njegove pravne naslednike, v skladu z dednopravnimi pravili. Tega ne spreminja dejstvo, da dediči v času odločanja organa prve stopnje še niso bili znani ali ugotovljeni.

12.Sodišče sodi, da na podlagi gornjih ugotovitev denacionalizacijski postopek ni postopek, katerega po smrti stranke po naravi stvari ni mogoče nadaljevati. Tako je po oceni sodišča upravni organ v izpodbijani odločbi nepravilno uporabil materialni predpis (drugi odstavek 54. člena ZUP/86), s tem, ko je postopek po smrti vlagateljice zahteve ustavil.

13.Ob tem sodišče zgolj dodaja, da iz druge povedi drugega odstavka 54. člena ZUP/86 izhaja, da v primeru, da upravni organ postopek ustavi, o tem odloči s sklepom, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba. Kljub odločitvi o ustavitvi postopka, upravni organ ni ravnal v skladu z navedeno določbo.

14.Upravni organ, je s tem, ko ni uradno preverjal, kdo so dediči po pokojni vlagateljici zahteve, pri svoji odločitvi ravnal v nasprotju s 7. členom ZUS/86 (načelo materialne resnice), saj bi moral v postopku ugotoviti resnično stanje stvari in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Načelo materialne resnice namreč zavezuje upravni organ ugotoviti objektivno stanje stvari. Za ugotovitev dejanskega stanja in razjasnitev stvari zato uradna oseba, ki vodi upravni postopek, lahko po uradni dolžnosti glede na preiskovalno načelo, ki velja v ugotovitvenem postopku, odredi izvedbo vsakega dokaza, če spozna, je to potrebno za rešitev stvari (drugi odstavek 136. člena ZUP/86).

15.Na podlagi navedenega upravni organ načelu materialne resnice ni zadostil s tem, ko je pooblaščenca vlagateljice zahteve pozival, da navede kateri so pravni nasledniki vlagateljice zahteve, saj v primeru molka pooblaščenca ali v primeru, da pooblaščenec z navedeno informacijo ne razpolaga, to še ne pomeni, da dediči po vlagateljici zahteve ne obstajajo niti, da volje za nadaljevanje postopka na strani vlagateljice zahteve niso izrazili, kot je to napačno zaključil upravni organ. Breme načela materialne resnice je na upravnem organu in ne na pooblaščencu pokojne vlagateljice zahteve. Upravni organ bi v skladu z načelom materialne resnice podatke o dedičih po pokojni vlagateljici zahteve moral pridobiti na podlagi uradno dostopnih evidenc (matični register, e- RISK, ipd) in se nato prepričati glede njihove volje za nadaljevanje postopka. Povedano drugače: upravni organ je z uradno opustitvijo preverbe kdo so dediči po pokojni vlagateljici zahteve in ali izražajo voljo za nadaljevanje postopka (na strani vlagateljice zahteve) ravnal v nasprotju z načelom materialne resnice.

16.Izpodbijana odločba je tako tudi po oceni sodišča obremenjena s postopkovno in materialno pravno kršitvijo.

Sklepno

17.Glede na povedano je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na A. A., roj. ... na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo, upoštevajoč četrti in peti odstavek istega člena vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku naj upravni organ, sledeč pravnemu mnenju, ki izhaja iz te sodbe postopek nadaljuje z ugotavljanjem pravnih naslednikov pokojne vlagateljice zahteve in z njimi nadaljuje postopek.

18.Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (Opomba 6.1: c) Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1)).

-------------------------------

1 Objavljen v Uradnem listu SFRJ številka 47-690/1986. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 27/1991-I z dne 29. 11. 1991, 31/1993 z dne 11. 6. 1993, 65/1998 z dne 3. 10. 1998, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, in odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-10/92-19 z dne 5. 11. 1992, U-I-25/92-27 z dne 4. 3. 1993, UI 72/93 z dne 20. 4. 1995, U-I-81/94 z dne 20. 3. 1997, U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997, U-I-200/97 z dne 13. 2. 1998, U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, U-I-387/98 z dne 15. 7. 1999, U-I-138/99-41 z dne 18. 1. 2001, U-I-58/04-7 z dne 10. 2. 2005. 3 Drugi odstavek 54. člena ZUP/86 se glasi:"Če stranka med postopkom umre, se postopek lahko ustavi ali nadaljuje, kar je odvisno od narave upravne stvari, ki je predmet postopka. Če po naravi stvari postopka ni mogoče nadaljevati, ustavi organ postopek s sklepom; zoper ta sklep je dovoljena posebna pritožba."" 4 O tem sklep Vrhovnega sodišča opr.št. I Up 105/2002 z dne 17. 11. 2005. 5 O tem dr. Vilko Andronja: Upravni postopek in upravni spor.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo) (1986) - člen 7, 54, 54/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.