Jedro

Ker so imele plastenke napako, je tožeča stranka uveljavljala plačilo odškodnine zaradi škode za plačilo plastenk, reklamacij kupcev, predelave polnilnice in skladiščenja (škoda zaradi zaupanja). Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake.

Roki za uveljavljanje skritih napak in pravne posledice prepoznega uveljavljanja pravic pri podjemni (633., 634. in 635. člen OZ) in prodajni pogodbi (462. člen in 480. člen OZ) niso različne in tako sama opredelitev do narave pravnega posla niti ni bistvena za odločitev sodišča, saj je tožnica sama v tožbi navedla, da je za skrito napako zvedela novembra 2017 oz. 14. 12. 2017, 18. 1. 2018 je o njej obvestila toženo stranko, tožbo pa je vložila 25. 2. 2019, kar je več kot eno leto po tem, ko je sporočila napako in je torej prepozno (635. in 480. člen OZ). Tako ni bistven očitek pritožnika glede drugega odstavka 634. člena OZ, da se po dveh letih od prevzema opravljenega posla naročnik ne more več sklicevati na (skrite) napake, saj bi bilo treba v tem primeru, če bi bila sklenjena podjemna pogodba, uporabiti 635. člen OZ, ker je pritožnik toženo stranko obvestil o napaki pri plastenkah.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki njene pritožbene stroške v višini 933,30 EUR v roku petnajst dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 71.966,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) in tožeči stranki naložilo plačilo stroškov tožene stranke v višini 5.587,64 EUR (III. točka izreka). S sklepom je dopustilo spremembo tožbe z dne 6. 3. 2020 (I. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi bistvenih kršitev postopka in priglasila pritožbene stroške.

3. Na to pritožbo je odgovorila tožena stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je bila med A. d.o.o., ki je kasneje prenesla posel na tožnico in je ta nesporno stopila v njen pravni položaj, in toženo stranko sklenjena prodajna pogodba za nakup plastenk (435. člen Obligacijskega zakonika, OZ). Ker so imele plastenke napako, je tožeča stranka uveljavljala plačilo odškodnine zaradi škode za plačilo plastenk, reklamacij kupcev, predelave polnilnice in skladiščenja (škoda zaradi zaupanja). Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake.

Med pravdnima strankama je bilo na prvi stopnji sporno, ali je šlo za prodajno pogodbo ali za podjemno pogodbo ter ali je tožeča stranka pravočasno grajala napake in sodno uveljavljala pravice iz (prodajne) pogodbe. Sodišče prve stopnje je, kot rečeno, ugotovilo, da je šlo za prodajno pogodbo, prav tako je ugotovilo, da je pri plastenkah šlo za skrito napako, o kateri pa tožeča stranka tožene ni nemudoma obvestila, ko je zvedela za njo, ampak je, čeprav je za napako izvedela že 14. 12. 2017 (priloga spisa A 88) toženo stranko s pisno reklamacijo o napaki obvestila šele 17. 1. 2018 (priloga spisa A 41), kar je prepozno.

Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka zamudila sodni rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake. Prvi odstavek 480. člena Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da pravica kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasne po enem letu, šteto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen če je zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uveljaviti. Tožeča stranka je toženi stranki reklamacijo, kot že navedeno, odposlala 17. 1. 2018, kar pomeni, da je enoletni prekluzivni rok iztekel 17. 1. 2019, tožba pa je bila vložena 25. 2. 2019, kar je prepozno.

6. Pritožnica v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je šlo za prodajno pogodbo, ko je vsebino pogodbe razlagalo le na podlagi zapisa, pač pa bi moralo ugotavljati motiv in namen tožeče stranke za sklepanje pogodbe, kar bi lahko storilo, če bi zaslišalo priče, ki jih je predlagala, in je sodišče kršilo postopek, ko teh prič ni zaslišalo. Pritožbeno sodišče (enako kot sodišče prve stopnje) zaključuje, da predlog dokaza za zaslišanje priče B. B., ni v zadostni meri substanciran, saj pritožnica ni navedla, o čem konkretno naj bi pričal, pač pa le, da bi lahko izpovedal, kako je potekalo sklepanje pogodbe. Nič ni navedla o tem, konkretno kakšne naj bi bile njihove posebne zahteve za plastenko (razen tega, da zdrži visoko temperaturo), da bi potrdile tezo tožnice, da je šlo za podjemno in ne prodajno pogodbo. Pri tem gre za tako imenovani informativni dokaz, ki ni dovoljen. Stranke morajo dejstva najprej zatrjevati (kot že navedeno, npr. podroben opis zahtev za plastenko) in potem ta dejstva z dokazi (npr. zaslišanjem prič) izkazati. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje (točke 12. do 17. obrazložitve sodbe) glede narave pogodbenega razmerja med pravdnima strankama in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Pri tem zgolj pripominja, da roki za uveljavljanje skritih napak in pravne posledice prepoznega uveljavljanja pravic pri podjemni (633., 634. in 635. člen OZ) in prodajni pogodbi (462. člen in 480. člen OZ) niso različne in tako sama opredelitev do narave pravnega posla niti ni bistvena za odločitev sodišča, saj je tožnica sama v tožbi navedla, da je za skrito napako zvedela novembra 2017 oz. 14. 12. 2017, 18. 1. 2018 je o njej obvestila toženo stranko, tožbo pa je vložila 25. 2. 2019, kar je več kot eno leto po tem, ko je sporočila napako in je torej prepozno (635. in 480. člen OZ). Tako ni bistven očitek pritožnika glede drugega odstavka 634. člena OZ, da se po dveh letih od prevzema opravljenega posla naročnik ne more več sklicevati na (skrite) napake, saj bi bilo treba v tem primeru, če bi bila sklenjena podjemna pogodba, uporabiti 635. člen OZ, ker je pritožnik toženo stranko obvestil o napaki pri plastenkah.

7. Pritožnica je navedla tudi, da je sodišče napačno ugotovilo, da je tožeča stranka prepozno reklamirala napake pri toženi stranki, saj tožeča stranka še v mesecu novembru 2017 in tudi v januarju 2018 ni gotovo vedela, ali je problematična plastenka, ali kateri drug element proizvoda. Šele obvestilo iz 15. 2. 2018 je obvestilo o stvarni napaki, ne pa tisto prej, saj je šele takrat prepričljivo izvedela, od kje napaka izvira. Takšne trditve pritožnice ne temeljijo na listinah, ki so v spisu in ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo. Pisna pritožba kupca iz Finske je bila 14. 12. 2017 (priloga spisa A 88), pisna reklamacija tožeče stranke toženki pa je bila poslana 17. 1. 2018 (priloga A 41). Tega dejstva ne more spremeniti tolmačenje pritožnice, da je šele 15. 2. 2018 prepričljivo izvedela, od kje napaka izvira, saj je že v prvi reklamaciji uveljavljala škodo v višini 63.962,00 EUR zaradi napak pri plastenkah.

8. Očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do tožničinih navedb, da je vse do 13. 2. 2018 raziskovala, od kje napaka izvira, in šele 20. 3. 2018 absolutno reklamirala plastenke, ni utemeljen, saj se sodišče opredeli le do navedb, ki so odločilnega pomena za njegovo odločitev.1 Kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve in iz same tožbe, je tožnica že 18. 1. 2018 (oz. 17. 1. 2018) poslala reklamacijo toženki, pri tem je navedla, da sta se stranki že 18. 12. 2017 dogovorili za ročno testiranje, ki sta ga izvedli 3. 1. 2018, kar je vse pred prvo pisno reklamacijo. Kasneje v postopku na prvi stopnji in v pritožbi pa tožnica svoje lastne trditve spreminja, pri tem pa te tudi nasprotujejo pisnim dokazom, ki jih je sama predložila (priloga A 41 o pisni reklamaciji z dne 17. 1. 2018). Njene navedbe, da toženka ni dajala vtisa o tem, da zavrača reklamacijo, niso utemeljene, saj jih ne potrjujejo dokazi (niti trditve pritožnice same v tožbi) v spisu, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ocenilo. Toženka se je namreč ves čas upirala plačilu odškodnine. Toženka naj bi po navedbah pritožnice sodelovala v testiranju plastenk 3. 1. 2017, vendar pa očitno ni pristala na to, da je odgovorna za napako, če ji je tožnica dne 17. 1. 2018 poslala reklamacijo z zahtevkom za plačilo škode, ki je toženka ni nikoli plačala. Tudi iz same tožbe izhaja, da je toženka zanikala, da bi bila deformacija plastenk posledica njihovih napak (peti odstavek točke III. tožbe), tako ni mogoče slediti pritožnici, da naj bi jo toženka zavajala glede dejstva, od kje izvirajo napake plastenk in bi zaradi tega prepozno uveljavljala svoje zahtevke.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je skrite napake grajala prepozno, saj jih je po lastnih navedbah v tožbi grajala šele 17. 1. 2018 (priloga A 41), čeprav je po lastnih navedbah in predloženih dokazih prvo obvestilo o napakah na plastenkah prejela že novembra oz. od kupca iz Finske 14. 12. 2017, od kupca iz Španije pa 4. 1. 2018, kar ni v skladu s prvim odstavkom 462. člena OZ, ki od gospodarskih subjektov zahteva, da napake graja nemudoma. Teh dejstev ne morejo spremeniti njene kasnejše in pritožbene trditve, da je šele 13. 2. 2018 prepričljivo izvedela za napake.

10. Šestmesečni jamčevalni rok se je po stališču sodišča prve stopnje iztekel 24. 8. 2017. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožnice napačno ocenilo dokaz o prevzemu plastenk z mednarodnim tovornim listom CMR z dne 12. 10. 2018, da ni podpisan s strani tožene in tožeče stranke. Ta CMR je podpisan s strani pošiljatelja, prevzemnika in prevoznika. Iz tega CMR-ja po mnenju pritožnice izhaja, da je bila izročitev blaga storjena šele 12. 10. 2018 in ne 24. 2. 2016, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Takšne trditve ne držijo, saj je sodišče prve stopnje na podlagi CMR z dne 14. 2. 2017 pravilno ugotovilo, da je bilo blago prevzeto 24. 2. 2017 (priloga B17). Pritožbeno sodišče se v tem delu v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. Pripominja pa, da glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je pritožnica zamudila z uveljavljanjem pravic iz prodajne pogodbe po 480. členu OZ, to dejstvo niti ni bistveno.

11. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožnice kršilo postopek zaradi tega, ker ni izvedlo predlaganega dokaza z izvedencem, ki bi potrdil, da napaka izvira iz sfere prodajalca, kar ni relevantno, saj sodišču prve stopnje zaradi pritožničinega nepravočasnega uveljavljanja pravic iz prodajne pogodbe tega dokaza ni bilo treba izvajati, kar je pravilno pojasnilo v 8. točki obrazložitve.

12. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).2

13. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki tožeče stranke izkazali za neutemeljene in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi tožeče stranke odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te odločbe (353. člen ZPP).

14. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo toženi stranki.

15. Pritožbeni stroški tožene stranke obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo v višini 1250 točk (tar. št. 21 OT), 2% mat. stroškov in 22% DDV, kar vse skupaj znaša 933,30 EUR. Sodišče nagrade za „poročilo stranki, pritožba, odgovor 2x“, ni priznalo, saj gre za opravila, za katere je nagrada zajeta v postavki odgovor na pritožbo.

1 Sodišče se je dolžno opredeliti do nosilnih pravnih naziranj stranke, ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in, ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso nerelevantna. Glej sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1102/2017, 7. 12. 2010. 2 Tako ni odgovarjalo na trditve glede plastenk in njihove izdelave ter da ne gre le za prilagoditev plastenke, pač pa za posebno izdelavo plastenke in glede certifikatov kakovosti za plastenke.