Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se izravnalne ure delovnega časa znotraj referenčnega obdobja, ko delavec ne dela, štejejo v čas počitka ali v delovni čas.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati odškodnino v višini 3.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 5. 2023 dalje, višji zahtevek za izplačilo zneska 5.959,44 EUR pa je zavrnilo. Zaradi delnega umika tožbe (v znesku 40,56 EUR) je postopek v tem delu ustavilo, tožniku je naložilo, da mora toženki povrniti njene stroške postopka v višini 815,74 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, poleg tega pa je odločilo še, da je toženka zavezanec za plačilo sodne takse v deležu 33 %.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in odločitev o stroških spremenilo tako, da je znesek stroškov, ki ga mora tožnik plačati toženki, znižalo na 592,84 EUR. V preostalem je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo ter potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3.Toženka v predlogu za dopustitev revizije zastavlja sledeča vprašanja:

-ali se čas izravnave ur v neenakomernem delovnem času šteje za počitek v smislu ZDR-1; ali je Višje delovno in socialno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je razlikovalo med časom počitka, ki je delavcu zagotovljen kot minimalna pravica do počitka v smislu 155. člena in 156. člena ZDR-1, in časom počitka, ki je delavcu zagotovljen v času izravnave ur v neenakomerno razporejenem delovnem času in pri ugotavljanju kršitve prepovedi prekoračenja maksimalnega tedenskega števila ur dela čas izravnave ur v neenakomernem delovnem času vštevalo v delovni čas delavca;

-ali je Višje delovno in socialno sodišče kršilo določbe postopka s tem, ko je na podlagi 286. člena ZPP in v nasprotju s četrtim odstavkom 269. člena ZPP upoštevalo pripravljalno vlogo tožnika, ki je bila vložena manj kot 15 dni pred pripravljalnim narokom;

-ali je Višje delovno in socialno sodišče kršilo določbe postopka s tem, ko je štelo, da ima sodba prvostopenjskega sodišča razloge o dejanskih ugotovitvah in pravnih stališčih, ki so jasni in med seboj niso v nasprotju, čeprav prvostopenjsko sodišče pri ugotavljanju očitanih kršitev prekoračenja maksimalnega tedenskega števila ur dela ni (v celoti) upoštevalo predhodno zavzetega stališča, da se čas izravnave ur v neenakomerno razporejenem delovnem času ne všteva v delovni čas delavca, in je ta čas vštevalo v delovni čas tožnika; in se prvostopenjsko sodišče o načinu določitve pravične odškodnine z vidika njene objektivne pogojenosti ni izreklo.

4.Predlog je utemeljen.

5.Ker so podani pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) glede vprašanja, ki izhaja iz izreka tega sklepa, je vrhovno sodišče predlogu v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6.Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367c, 367c/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.