Jedro

Pri enotnem sosporništvu je vrednost spornega predmeta lahko le ena. Velja namreč fikcija, da se enotni sosporniki zaradi usodne procesne povezanosti štejejo za eno stranko. Zato bi bilo pravilo o ločenih vrednostih spornih predmetov glede vsakega enotnega sospornika v nasprotju z bistvom tega instituta.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Krškem.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Sevnici je s sklepom P 28/2015 s 14. 7. 2016 obravnavano zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Krškem kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Okrožno sodišče v Krškem je sprožilo spor o pristojnosti (prvi odstavek 24. člena in prvi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da tožnika nimata položaja enotnih sospornikov, terjatev tudi ni opredeljena kot solidarna na upniški strani, zato gre za deljivo obveznost. Vrednost njunih tožbenih zahtevkov se torej ne sešteva, saj sta formalna in navadna sospornika. Vrednost spornega predmeta, ki odpade na posameznega tožnika ne presega meje 20.000,00 EUR, ki je določena za pristojnost okrožnega sodišča. Meni, da je za odločanje v tem sporu podana stvarna in krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Sevnici.

3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Krškem.

4. Po določbi drugega odstavka 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. V tožbi sta tožnika navedla, da sta zunajzakonska partnerja (tretji odstavek točke I) in s tožbo zahtevata 24.000,00 EUR iz naslova (skupnih) vlaganj v nepremičnino toženca. Če sta tožnika zunajzakonska partnerja, med njima obstoji skupnostno razmerje. Terjatev, ki jo vtožujeta, je nastala v takšnem (skupnostnem) razmerju, zato gre za eno terjatev, ki je nedeljiva. Ne more se namreč razdeliti na več alikvotnih delov, ne da bi se ob tem spremenila njena pravna narava - z določitvijo deležev na njej in njeno delitvijo bi postala posebno premoženje vsakega od zunajzakonskih partnerjev(1). Iz tožbenih trditev torej izhaja, da tožnika uveljavljata terjatev iz skupnega premoženja, ki je glede na zakonsko opredelitev (zakonca upravljata razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno - 52. člen v zvezi z 12. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ZZZDR) kolektivna(2). Zato je spor glede na naravo pravnega razmerja mogoče rešiti samo na enak način za oba sospornika (196. člen ZPP). Kadar skupni lastniki tožijo (ali so toženi) v zvezi s skupnim premoženjem, gre namreč za enotno sosporništvo(3).

5. Pri enotnem sosporništvu je vrednost spornega predmeta lahko le ena. Velja namreč fikcija, da se enotni sosporniki zaradi usodne procesne povezanosti štejejo za eno stranko. Zato bi bilo pravilo o ločenih vrednostih spornih predmetov glede vsakega enotnega sospornika v nasprotju z bistvom tega instituta(4). Vrednost spornega predmeta se torej ne upošteva ločeno za posameznega sospornika, temveč je enotna, kar pomeni, da presega 20.000,00 EUR.

6. Ker gre za spor o premoženjskopravnem zahtevku, katerega vrednost presega 20.000,00 EUR (32. člen ZPP), in ne gre za spor iz drugega odstavka 30. člena ZPP, je za odločanje podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča. Ob upoštevanju, da toženec ni ugovarjal krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Sevnici (22. člen ZPP), je za odločanje stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Krškem.

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Op. št. (1): Primerjaj VSL sklep I Cp 2503/2013 s 5. 3. 2014. Op. št. (2): VSRS sodba II Ips 204/2014 s 23. 4. 2015 in I Cp 54/2013 z 9. 10. 2013. Op. št. (3): N. Netetto, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2005, Ljubljana, str. 255. Op. št. (4): J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, Ljubljana, str. 224. Da se pri enotnem sosporništvu ne upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka, izhaja tudi iz sklepa II Ips 150/2010 z 21. 11. 2013.